Na svetovni ravni se letno zavrže ena tretjina vse pridelane hrane

 

Na svetovni ravni se letno zavrže ena tretjina vse pridelane hrane 

Evropska unija želi zmanjšati emisije toplogrednih plinov za -55 % do leta 2030 v smeri podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Prehranski sistemi predstavljajo tretjino evropskih emisij toplogrednih plinov (TGP).

Agroživilski sistem predstavlja izvedljivo priložnost za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na celini in doseganje regionalnih in globalnih podnebnih ciljev ob soočanju s perečimi okoljskimi izzivi.

Trenutne ravni svetovnih izgub in odpadkov hrane so zaskrbljujoče, saj se letno zavrže približno ena tretjina vse proizvedene hrane, po nedavnih študijah celo 40 %, pri čemer poraba znatno prispeva k večini živilskih odpadkov v dobavni verigi.

Ta potratnost spodkopava globalna prizadevanja za varnost hrane, saj je skoraj 690 mio podhranjenih ljudi po vsem svetu.

Z gospodarskega vidika se industrializirane države soočajo s skoraj dvakrat višjimi stroški zaradi izgub in odpadkov hrane v primerjavi z državami v razvoju.

Izgube in odpadki hrane so odgovorni za 8 % do 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, četrtino porabe vode v kmetijstvu in 23 % svetovnih obdelovalnih površin.

Obravnavanje problematike izgube in odpadkov hrane v celotni dobavni verigi je bistvenega pomena za trajnostne prehranske sisteme. 
 

Prizadevanja za zmanjšanje zavržene hrane v Evropi so v teku  

V skladu s ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov (ZN) o prepolovitvi živilskih odpadkov do leta 2030 je EU leta 2020 uvedla svojo strategijo, v kateri je zavezana ublažitvi izgube in odpadkov hrane, poudarek strategije pa je v akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo.

Evropska Komisija je predlagala zakonodajo, ki bi do leta 2030 zmanjšala 10 % živilskih odpadkov v procesih in proizvodnji ter skupno 30 % na ravni prodaje in potrošnje.
 
Medtem ko so se države EU dogovorile o standardiziranih meritvah živilskih odpadkov, doseganje ambicioznega cilja do leta 2030 zahteva zakonodajno zavezo, temeljite ocene politike in revizije, podprte z zanesljivimi in pravočasnimi podatki, ki so potrebni za dobro - informirane politične pobude in trajnostno vedenje potrošnikov. 
 

Kako bi lahko takšno zmanjšanje vplivalo na okoljske odtise v Evropi ?  

Študija, ki so jo izvedli raziskovalci z Univerze Aalborg, Univerze v Kopenhagnu ter Ministrstva za kmetijstvo ZDA, kaže na pomembne ugotovitve: 
 

• Če bi se izgube in odpadki hrane prepolovili vzdolž verig preskrbe s hrano, povezanih z porabo hrane v Evropi, bi prihranili 8 % emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča poraba hrane v Evropi.
• Zmanjšalo bi se tudi 6 % kmetijskih površin in 6 % pašnih površin (kar je skupno 12 % kmetijskih površin), glede na to, da se pašne površine uporabljajo za živinorejo. 
• Raziskovalci so tudi ugotovili, da bi se poraba vode zmanjšala za 7 %, za 14 % pa bi se zmanjšala tudi energija pri proizvodnji hrane v Evropi.

Največji potencial za varčevanje je bil ugotovljen v zahodni Evropi, čeprav bogastvo ni nujno v korelaciji z višjimi okoljskimi prihranki. Tudi države z nižjim BDP na prebivalca, kot so Grčija, Hrvaška, Bolgarija in Romunija, so prav tako pokazale velik potencial prihrankov na prebivalca.

Splošne ugotovitve študije kažejo na nujnost vlaganja v rešitve za zmanjšanje izgube hrane in odpadkov na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano.

Prepolovitev evropskih izgub hrane in odpadkov bi skupaj s prerazporeditvijo svetovnih virov hrane lahko rešila izzive pomanjkanja hrane v svetu.
 

Kako je mogoče izboljšati prizadevanja za zmanjšanje izgube hrane in odpadkov ?  

 

• Študija ugotavlja, da bi bilo spremljanje in poročanje o izgubah in odpadkih hrane s strani vseh akterjev vzdolž celotne dobavne verige s hrano pomemben korak v pravo smer. Tak politični instrument je lahko, podprt z drugimi vrstami političnih instrumentov, močna spodbuda za podjetja in preostalo družbo, da vlagajo čas in denar v novo tehnologijo in sodelovanje, da bi preprečili izgubo in potrate hrane z zapiranjem zanke vzdolž preskrbe s hrano znotraj lokalnih krožnih prehranjevalnih sistemov. 
• Industrija lahko pomaga pri zmanjševanju živilskih odpadkov tako, da daje prednost predelanim surovinam ali spodbuja zmanjšano porabo med potrošniki. 
• Podjetja lahko sodelujejo pri trajnostnih inovacijah v krožnih simbiozah, kjer se stranski tokovi uporabljajo za proizvodnjo predelanih sestavin in izdelkov. 
• Storitvena industrija lahko uporabi reciklirane sestavine, proizvedene iz presežkov hrane v veleprodajnem sektorju, hkrati pa z zmanjšanjem velikosti krožnika spodbudi kupce, da vzamejo manjše porcije. 

 

Viri: Factiva, WRBM Global Food


 

Preberite še:

Globalni trendi na področju hrane in pijače

Globalni trendi na področju zelene tehnologije



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.