Načrt Skok v prihodnost - Srbija 2027

 

Predstavniki srbske oblasti so 20. januarja v Palači Srbija predstavili program razvoja Srbije za obdobje 2024 - 2027, imenovan "Skok v prihodnost - Srbija 2027", v katerega bo vloženih 17,8 mlrd EUR.
 

»Želimo predstaviti vse, kar bomo storili v naslednjih štirih letih. Načrt je celovit in ambiciozen,« je povedal predsednik Srbije Aleksandar Vučić.
 

V okviru programa so bili predstavljeni ključni segmenti načrtovanega celovitega razvoja Srbije, med katerimi so programi za izboljšanje življenjskega standarda državljanov, projekti na področju znanosti in tehnologije, izobraževanja, razvoja infrastrukture, industrializacije, energetike, kmetijstva, zdravstva, turizma ter drugih področjih nacionalnega pomena. Skupna naložba v izvajanje načrta znaša 17,8 mlrd EUR.

 

»Skupna vrednost vsega, kar smo ustvarili do leta 2023, je znašala 33 milijard EUR, ob koncu leta 2027 pa bo bruto domači proizvod presegel 92 milijard EUR. Ob ugodnejših geopolitičnih razmerah bi lahko prišli celo do 100 milijard EUR, torej trikrat več kot doslej,« je dejal Vučić.
 

Povprečna plača naj bi po besedah Vučića decembra letos znašala 958 EUR, medtem ko bo povprečna plača v Srbiji leta 2025 prvič presegla 1.000 EUR. »Naš cilj je, da do decembra 2027 za celotno Srbijo dosežemo znesek 1.400 EUR,« je dejal predsednik in dodal, da »obstaja možnost tudi za povečanje minimalne plače na 800 EUR, vendar bi to prineslo veliko težav z investitorji, a resne države, kot je Srbija, si tega ne smejo dovoliti«.
 

Vučić je navedel, da je bila povprečna pokojnina letos 391 EUR, medtem ko pričakujejo, da bo do konca leta 2027 znašala 650 EUR. 
 

»Expo 2027 v Srbiji bo spremljal ves svet. Predstavili bomo deželo inovacij in naprednih tehnologij,« je dejala predsednica vlade Ana Brnabić ob govoru o pospešeni modernizaciji Srbije.
 

Brnabićeva je navedla, da bo izvoz Srbije v sektorju IKT letos znašal 3,5 mlrd EUR. »Danes proizvedemo in izvozimo v enem mesecu toliko, kot smo nekoč v enem letu. To, kar bomo storili leta 2027, bo kvantni preskok vsega, kar smo doslej naredili. Naš izvoz bo takrat znašal 10 mlrd EUR. To pomeni, da bo v tem sektorju zaposlenih 140.000 ljudi,« je dejala Brnabićeva.

 

»450 milijonov EUR bo vloženih v izgradnjo BIO4 kampusa. Tam bodo delali najboljši raziskovalci, profesorji, študentje, pa tudi naša podjetja. Delali bodo na izboljšanju življenja državljanov, to je boljše zdravstvo, sodobne terapije, učinkovito kmetijstvo, kakovostna hrana in celostno boljša kakovost. To bo tudi preprečilo odhod mladih in privabilo tujce v Srbijo,« je povedala ministrica za znanost Jelena Begović.
 

Predsednica vlade je poudarila, da je Srbija ena od 11 držav, ki je vključila osnove umetne inteligence v izobraževalni program, in da je država del globalnega partnerstva za umetno inteligenco. »Pripravljeni smo, a moramo delati več in hitreje. Zato bomo v prihodnjem obdobju do leta 2027 vložili približno 70 milijonov EUR. Dodatnih 30 milijonov gre za nov superračunalnik,« je dejala predsednica vlade.
 

Premierka je dodala, da bo dodatnih 150 milijonov namenjenih novim znanstveno-tehnološkim parkom, med drugim v Nišu, Kruševcu, Čačku, Kragujevcu, pa tudi razširitvam tistih v Beogradu in Novem Sadu.
 

»V naslednjih treh letih bomo povečali proračune za redke bolezni, inovativna zdravila na več kot 200 milijonov EUR, seveda postopoma - prvo leto 85 milijonov, potem 150 in na koncu 200 milijonov,« je napovedal Vučić.

Dodal je, da je sprejeta odločitev, da se vse porodnišnice v naslednjih štirih letih rekonstruirajo. »Najprej Beograd, Niš, Kragujevac, Novi Sad, naša štiri največja mesta, vendar bomo to storili v dogovoru s predsednikom Republike Srpske tudi za Banjaluko,« je napovedal. Vsaka občina v Srbiji bo imela digitalni mamograf, prav tako pa bo 57 bolnišnic dobilo magnetno resonanco.

 

Navedel je tudi, da bodo višja tudi nadomestila ob rojstvu otrok. »Sedaj bo za prvorojenega otroka takoj dodeljenih 500.000 dinarjev, za drugorojenega pa 600.000 dinarjev,« je dejal Vučić.
 

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je govoril o izgradnji prometnic in železniških prog ter ostalih infrastrukturnih projektih.
 

Povedal je, da je bilo od leta 2012 do danes zgrajenih 468 km avtocest, do leta 2024 pa še 427 km, kar pomeni več kot 900 kilometrov v zadnjih 15 letih. V naslednjih treh letih je v načrtu še 487 km cest.

Navedel je tudi, kateri odseki bodo dokončani v naslednjem obdobju:

»Ostal nam je odsek od Koševa do Preljine, ki bo dokončan do leta 2025. Naslednji je Pakovrače-Požega, ostalo je 19,5 km, ki bodo končani do oktobra letos. Odsek Sremska Rača-Kuzmin v dolžini 19 km, z mostom v Sremski Rači, bo dokončan do konca leta 2025. Fruškogorski koridor, skupaj 47,5 km, bo zaključen do junija 2026. Nato imamo odsek Šabac-Loznica, ki bo kmalu dokončan, nato Dunavski koridor, odsek Požarevac-Golubac, ki meri 68 kilometrov, bo zaključen do leta 2026. Obvoznica okoli Novega Sada bo zgrajena v dveh letih in pol. Beograd-Zrenjanin-Novi Sad, kjer bo veliko težav, a veliko pred Ekspo, bomo vseeno končali, končno bomo dobro povezani s Kovačico, Idvorjem in Opovom. Avtocesta Osmeh Srbije dolga 168 km bo končana do leta 2026.«

 

Kar zadeva železniško infrastrukturo je načrtovanih več kot 2.000 km v naslednjem obdobju. »Do konca tega leta bo iz središča Beograda do centra Subotice mogoče priti v 1 uri in 12-13 minutah, kmalu pa z vlakom iz Beograda do Niša v 1 uri in 45 minutah,« je dejal Vučić in dodal, da je v Vojvodini veliko zastarelih prog, »ki bodo morale biti rekonstruirane, in da bo veliko vloženo tudi v vodni promet«.
 

Vučić je napovedal tudi gradnjo 23 novih vrtcev in 67 šol po vsej Srbiji.
 

Vučić je najavil, da bo Srbija nadalje subvencionirala podjetja, ki imajo dolgoročne načrte za vlaganja v Srbijo. Prav tako je napovedano odprtje 14 podjetij.
 

Načrtuje se, da bodo subvencije za kmetijstvo rasle za 70 % v naslednjih štirih letih, najhitreje pa bodo, po besedah Vučića, rasle subvencije za rejce živine, za mleko in mlečne izdelke. Vučić je tudi omenil, da bo Srbija še naprej vlagala v namakanje poljščin, vrtnin in sadnih kultur. »Pripravljeni smo zagotoviti dodatne kredite, še posebej nepovratna sredstva, za vinogradništvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, za namakanje in melioracijo,« je dejal Vučić.

 

Vučić je napovedal, da se bo spremenila podoba južne Srbije, ker ima ta del Srbije ogromno perspektivo. V tem smislu je napovedal most Pasarela do trdnjave Maglič, izobraževalno-ekološki park v Svilajncu, kolesarske steze od Velikega Gradišča do Golupca, gondole Zlatibor-Pribojska banja in Goč-Vrnjačka banja. Za slednjo je dejal, da bo »prava atrakcija, privabili bomo zasebni sektor in znane športnike, da investirajo tu«. Napovedal je velika vlaganja v podeželski turizem in v obnovo kopališč.

 

Vučić je izjavil, da bo Srbija v energijo vlagala več kot kdajkoli prej in ocenil, da če ne bo zgrajena reverzibilna hidroelektrarna Bistrica, Srbija ne bo imela električne energije. Glede vlaganj na področju energetike je Vučić dejal, da je potrebno začeti z gradnjo reverzibilne hidroelektrarne Đerdap 3 in dodal, da so v teku končna dela na TE Kostolac B3. »Imamo velike projekte gradnje samobalansiranih sončnih elektrarn, kot tudi vetrne elektrarne Kostolac,« je dejal.

Navedel je, da se gradi naftovod Srbija - Madžarska, kot tudi plinska interkonekcija proti Severni Makedoniji. »Moramo zgraditi dve plinski kapaciteti in razširiti polje pri plinskem polju Čestereg. Napovedal je, da bo Srbija nadaljevala z energetsko sanacijo stavb, kar je po njegovem mnenju potrebno pospešiti.

 

Vučić je dejal, da bo odločitev o izkoriščanju litija sprejela nova vlada. Poudaril je, da bi imelo odprtje rudnika litija velik vpliv na bruto domači proizvod Srbije, Loznica bi imela 50 ali 100 milijonov EUR večji proračun.

Omenil je tudi, da Srbija ima nove rudnike zlata, kalcita in molibdena in da bodo naslednja štiri leta namenjena tudi razvoju na tem področju.

 

Minister za finance Siniša Mali je spregovoril o tem, kaj se bo gradilo v okviru razstave EXPO. »Leta 2027 bo Srbija središče sveta. Gostili bomo največji dogodek, ki bo v tem letu. Beograd je premagal Ameriko, Tajsko in Argentino. To je za nas velik privilegij,« je dejal Mali.

Povedal, da se bo EXPO razprostiral na 250 hektarih ter da se dovaja potrebno vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter da mora biti vse končano do decembra 2026. Sestavljen bo iz sejemskega kompleksa skupaj s kompleksom EXPA, stanovanjskega kompleksa, centra za vodne športe in "mojstrovine arhitekture" - nacionalnega stadiona.
 

Mali je dodal, da so se julija začela pripravljalna dela na infrastrukturi, gradijo se novi priključki, kilometri bulvarjev in cest, nadzemna dela pa se bodo začela spomladi. Povedal je, da v času Expa v Srbiji pričakujejo tri milijone obiskovalcev.

 

»Stadion bo imel 52.000 sedežev, gradimo ga po vseh standardih UEFA. Nared bo do konca leta 2026. Gradimo tudi 1500 stanovanj, po Expu pa bomo videli, ali jih bomo prodali ali jih bomo ponudili določenim kategorijam. Na presenečenje mnogih gradimo tudi nov center vodnih športov,« je dejal minister.
 

Mali je spomnil, da je center mesta povezan z Expom, nato pa se železnica nadaljuje do Obrenovca. »Že lani smo začeli delati, nasutega je bilo več kot 200.000 kubičnih metrov kamna in počasi, a zanesljivo to veliko novo mesto dobiva podobo. Ker se bo začela nova gradbena sezona, bomo začeli z nadzemnimi deli, je povedal Mali.

 

Po njegovih besedah bo Beograd dobil novo železniško postajo v Novem Beogradu, ki bo povezana z beograjsko avtobusno postajo, ki bo začela delovati v naslednjih mesecih.
 

Mali je še povedal, da se dela na tej železniški postaji nadaljujejo, gradi se velik poslovni park z osmimi poslovnimi stavbami, od katerih bo v eni Beograjska borza, nato Komisija za vrednostne papirje in Centralni register vrednostnih papirjev. »Gre za velik infrastrukturni projekt, ki bo povečal mobilnost. Vse mora biti pripravljeno za milijone obiskovalcev, ki pridejo. Gradimo tudi nov predor pri Ekonomski fakulteti, to bo nadaljevanje velikega novega mostu, ki ga gradimo v Beogradu. Ta most bo končan do leta 2027,« je dejal Mali.

 

Mali je pojasnil, da bo lokacija sedanjega Beograjskega sejma dobila novo podobo, pri čemer bo ohranjena hala 1, ki bo postala epicenter kulture. »Tam bomo zgradili tri operne dvorane, to bo prostor za baletne in operne skupine,« je dejal.
 

Vršilec dolžnosti direktorja Gradbene direkcije Srbije Boris Bjelica je med ogledom gradbišča za Expo poudaril, da bodo leta 2024 v okviru prostorskega načrta zaključena dela na površini okoli 200 hektarjev, kar ustreza kvadratni površini 2,5 kilometra krat 800 metrov.

Opozoril je, da ne gre za en sam projekt, ampak za program, ki obsega sedem projektov na približno 200 hektarjih površine. »Trenutno poteka večina infrastrukturnih del, potem je nasipanje terena za EXPO, tretji je stadion, četrti so namestitveni objekti, peti je center za vodne športe,« je povedal Bjelica.

 

Dodal je, da šesti projekt ni pod nadzorom Direkcije, temveč ga bodo izvajali drugi pristojni organi v prihodnosti. Pojasnil je, da gre za zagotavljanje toplotnega vira s strani Beograjskih elektrarn in plinske regulatorne postaje, ki bo ena največjih v Srbiji s pretokom 30.000 kubičnih metrov, dela na tem pa bo izvajalo podjetje Srbijagas. Sočasno  bodo potekala dela na vseh objektih, gradita pa se tudi dve veliki dovodni transformatorski postaji, pri čemer bo ena na samem stadionu, ki bo kasneje povezana z drugimi distribucijskimi omrežji.

Bjelica je izpostavil, da bo več kot 20 distribucijskih transformatorskih postaj zgrajenih v okviru projekta, medtem ko se bo druga postaja gradila v Surčinu.
 

Povedal je tudi, da gre za 8,5 km vodovodnega omrežja in kanalizacije, ki se bo gradilo proti Novemu Beogradu, medtem ko bo 2,2 km zgrajenih proti Surčinu, pri čemer bo to pod nadzorom Direkcije za mestno gradbeno zemljišče, medtem ko bodo Srbijavode razširjale in čistile kanale Petrac in Galovica.
 

Direktor podjetja EXPO 2027 Dušan Borovčanin je dejal, da bo na razstavi prisotnih približno 100 držav. Poudaril je, da bo v prvih šestih mesecih tega leta na vseh upravnih organih Mednarodnega urada za razstave, to sta Izvršni odbor in Generalna skupščina, sprejet "Dosje o priznanju". Kot je pojasnil, gre dejansko za podroben načrt, kako bo ta posebna razstava izgledala leta 2027, od pravnega dela do transporta in logistike, komercialnega dela in strategije ter komunikacijske strategije.

 

Vir: Ekapija

Pripravila:

mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs