Nasprotovanje državnim posegom v oblikovanje cen živil v Avstriji

Christian Prauchner, predsednik Zvezne sekcije za trgovino z živili pri Avstrijski gospodarski zbornici (WKÖ), se odločno izreka proti državnim posegom v oblikovanje cen v trgovini z živili. Finančnemu ministru Marterbauerju sporoča: "Zdaj ne potrebujemo simbolične politike, temveč stvarno obravnavo pravih vzrokov inflacije. Kdor želi resnično zajeziti podražitve, mora ukrepati pri izvoru – in ta ni na policah v supermarketu."



 

Cene se oblikujejo vzdolž celotne vrednostne verige

Cene živil ne nastanejo šele v trgovini, temveč že prej – v kmetijstvu, predelavi, logistiki ter na mednarodnih surovinskih trgih. V vseh teh fazah trenutno prihaja do motenj in rasti stroškov. "Trgovina z živili je sicer prizadeta zaradi teh gibanj, vendar ni njihov povzročitelj," poudarja Prauchner.

Primer: trg govejega mesa
V zadnjih tednih so bile dosežene rekordne cene. Razlogi so zmanjšanje živinorejske proizvodnje v Evropi, višji stroški za krmo, energijo in transport ter bolezni, kot sta modrikasti jezik in slinavka in parkljevka. Po podatkih AMA je povprečna odkupna cena za zaklane krave dosegla 6,23 € na kg – kar je 52,7 % več kot leto prej.

Tudi cene mleka naraščajo
Junija 2025 so mlekarne za gensko nespremenjeno surovo mleko proizvajalcem plačevale povprečno 55,80 centa na kg. Lani je bila ta cena 49,20 centa, pred petimi leti le 36,24 centa – torej več kot 50 % rast v petih letih.
 

Pritisk na mednarodnih surovinskih trgih

Tudi globalno ostaja položaj napet. Cene kave, kakava in pomarančnega soka so močno narasle. V Braziliji so suše, v Vietnamu vročinski valovi močno prizadeli pridelek kave – pol kilograma stane že več kot evro več kot pred mesecem. Cene kakava so spomladi 2024 v dveh mesecih poskočile za 280 %, zaradi izjemne vročine in slabe letine v Slonokoščeni obali in Gani.

"Avstrijski pribitki" in državne obremenitve kot dodatni dejavniki

Prauchner opozarja, da ozemeljske omejitve dobave s strani mednarodnih proizvajalcev blagovnih znamk izključujejo avstrijske trgovce iz cenejših virov v EU. Tako se ugodnejše cene ne morejo prenesti na potrošnike, kar se močno pozna pri znanih blagovnih znamkah.

Tudi država dodatno obremenjuje gospodarstvo: občinske takse za vodo, kanalizacijo, odvoz smeti in parkiranje so se povečale, omrežnine in CO2 dajatve prav tako. Posebno drago bo izvajanje nove EU direktive o stavbah, ki trgovcem nalaga gradnjo tisočev e-polnilnic – pogosto brez potrebe in brez zadostne mrežne infrastrukture. Naložbe bodo znašale več sto milijonov evrov in se bodo neizogibno poznale pri cenah.

Lokalne plače in inflacija

Povišanje plač, zlasti v delovno intenzivni trgovinski panogi, vodi do višjih stroškov, ki se kažejo tudi v cenah izdelkov.

Nizke marže, velik pritisk

Kritike na račun trgovine z živili niso utemeljene – povprečna dobičkonosnost v avstrijski trgovini z živili znaša manj kot 1,5 %. Že leta 2022 je Zvezni urad za konkurenco po celoviti preiskavi ugotovil, da ni dokazov za prekomerne dobičke ali povečanje marž zaradi inflacije.

"Kdor želi dolgoročno stabilizirati cene živil, mora ukrepati tam, kjer so dejanski vzroki – na globalnih surovinskih trgih, v energetski politiki in pri regulatornem okviru," poudarja Prauchner. "Pavšalni posegi v cene niso samo neučinkoviti, temveč tudi dolgoročno škodljivi. Potrebujemo trajnostne rešitve, ne kratkoročnega aktivizma."


Pripravila:

Slovenska gospodarska zveza v Celovcu
e-naslov: office@sgz.at


Preberite tudi: 

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:  

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.