Nemška kemična industrija v eksistenčni krizi

 

Nemška kemična industrija je v vse globlji krizi

V Nemčiji se kemična industrija sooča z globoko strukturno krizo, ki jo predstavniki politike, gospodarstva in sindikatov označujejo kot eksistenčno.

Simbolika trenutnega položaja je zgovorna: na isti dan, ko je bila v Berlinu predstavljena strateška Kemična agenda 2045, je nemški industrijski velikan BASF v Zhanjiangu na Kitajskem zagnal največjo investicijo v svoji zgodovini, vredno 8,7 mlrd EUR.
To je 3. največji kompleks podjetja BASF na svetu, takoj za Ludwigshafnom v Nemčiji in Antwerpnom v Belgiji.
Kompleks v Zhanjiangu v provinci Guandong se razprostira na površini približno 4 km² in združuje številne obrate, ki proizvajajo široko paleto kemikalij.
BASF že dolgo izpostavlja, da je širitev na Kitajskem, največjem svetovnem kemičnem trgu, nujna za zagotovitev njegovih prihodnjih možnosti.

Nemško Ministrstvo za gospodarstvo poudarja, da kemični sektor deluje v izjemno zahtevnih razmerah, vendar so številni deležniki do predlaganih ukrepov kritični. Po njihovem mnenju dokument ne odraža zadostne nujnosti trenutne situacije, niti ne ponuja konkretnih rešitev za kratkoročno stabilizacijo industrije. Predstavniki industrije opozarjajo, da bo treba strategijo hitro nadgraditi z bolj ambicioznimi in operativnimi ukrepi.
 

 

Strukturne slabosti in pritisk globalne konkurence

Kritike so se pojavile že pred objavo dokumenta. Več nemških zveznih dežel je opozorilo, da predvideni ukrepi ne zadostujejo za odpravo strukturnih konkurenčnih slabosti niti za zaustavitev selitve proizvodnje in investicij v tujino. Opozarjajo na resno tveganje nadaljnje erozije industrijske baze, če ne bodo sprejeti odločni in hitro učinkoviti ukrepi. Tudi v sami agendi je implicitno priznano, da je kratkoročno preživetje sektorja (že leta 2026) predpogoj za uresničevanje dolgoročnih ciljev.

Industrija se že četrto leto zapored sooča z upadanjem prihodkov in zaposlenosti. Gospodarski spodbujevalni ukrepi na nacionalni ravni ne prinašajo želenega preobrata, dodatne pritiske pa ustvarjajo geopolitične napetosti, zlasti vpliv konfliktov na Bližnjem vzhodu na cene energije.

Prav visoki stroški energije ostajajo eden ključnih strukturnih problemov panoge in predstavljajo izrazit konkurenčni hendikep v primerjavi z azijskimi proizvajalci. Ti so pri številnih osnovnih kemikalijah in vmesnih proizvodih tudi do četrtino cenejši.

Uvoz kemičnih proizvodov iz Kitajske v Evropo narašča, medtem ko nemški izvozniki izgubljajo tržne deleže. Lani so države EU iz Kitajske uvozile kemične izdelke v vrednosti skoraj 55 mlrd EUR, kar je skoraj 23 % več kot leto prej.

Po ocenah analitikov naj bi nemški kemični izvoz leta 2025 upadel za približno -3 % na letni ravni in kar za -21 % v primerjavi z letom 2022. Hkrati se povečuje odvisnost evropskega trga od azijskih dobaviteljev.
 

Operativni pritiski in tveganja za industrijsko bazo

Zmanjšana izkoriščenost proizvodnih kapacitet, ki trenutno znaša okoli 72 %, vodi v zapiranje obratov. Posebej ranljiva so srednje velika podjetja, ki se poleg visokih stroškov soočajo tudi z upadom povpraševanja v ključnih odjemnih panogah, kot je avtomobilska industrija.

V letu 2025 je bilo v kemični industriji sproženih 45 insolvenčnih postopkov, s čemer se nadaljuje trend iz preteklih let. Insolventnost ima v tem sektorju izrazito sistemske posledice, saj prekinja dobavne verige in povzroča domino učinke v industrijah, kot so avtomobilska, farmacevtska in gradbena. Zaradi modela dobave »just-in-time«, podjetja pogosto nimajo ustreznih alternativnih dobaviteljev ali zadostnih zalog.

Pod pritiskom so tudi kemični parki, kjer si podjetja delijo infrastrukturo, kot so oskrba z energijo, logistika in ravnanje z odpadki. Zmanjšanje števila aktivnih obratov ogroža ekonomsko vzdržnost teh kompleksov.

Industrija zato od politike zahteva predvsem izboljšanje okvirnih pogojev poslovanja: znižanje cen energije, učinkovitejše ukrepe proti dampingu ter okrepitev trgovinske zaščite. Določeni pozitivni signali sicer prihajajo, med drugim napovedi o vključitvi kemičnih parkov v sheme subvencionirane industrijske elektrike, vendar ostaja vprašanje hitrosti implementacije.

Dodaten zaplet predstavljajo tudi pravila glede emisijskih kuponov CO₂ v insolvenčnih postopkih. Trenutna ureditev, kjer država kot prednostni upnik posega v stečajno maso, zmanjšuje možnosti za uspešno prestrukturiranje podjetij in odvrača potencialne investitorje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bolj fleksibilen pristop lahko bistveno izboljšal možnosti za ohranitev podjetij in delovnih mest.

Kljub -22 % padcu prihodkov v kemični industriji v zadnjih 3 letih se je zaposlenost zmanjšala relativno zmerno, za približno -4 %. Podjetja so se namreč zavestno izogibala obsežnejšim odpuščanjem, saj želijo ohraniti kvalificirano delovno silo kot ključni strateški vir za morebitno okrevanje. Vendar se ob nadaljevanju negativnih trendov povečujejo pritiski na zniževanje stroškov, kar lahko v prihodnje vodi tudi v bolj radikalne kadrovske reze.

Viri:

• Factiva
• Die Welt
• Agence France Presse
• Foto: iStock

Preberite še:

Globalni trendi na področju kemikalij

Poslovno okolje Nemčije
 
 
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.