Nemško gospodarstvo po letih stagnacije kaže znake okrevanja

 

Nemško gospodarstvo po več kot 5 letih stagnacije ponovno kaže znake okrevanja

V zadnjih letih se je Nemčija soočala s številnimi izzivi, od močnega dviga cen energije po ruski invaziji na Ukrajino, do višjih carin v ZDA in ostre konkurence Kitajske v ključnih sektorjih, kot je avtomobilska industrija.

Te težave so spodbudile oblikovalce politik in podjetja k resnejšemu razmisleku o preusmeritvi gospodarskega modela. Več pozornosti namenjajo domačemu povpraševanju, večji porabi ter investicijam, manj pa tradicionalnemu iskanju tujih kupcev za kemikalije in avtomobile.

Od leta 2019 je nemški BDP skoraj nespremenjen, kar predstavlja najdaljše obdobje stagnacije v povojni zgodovini države.
Evropska unija v svoji novembrski napovedi pričakuje, da bo nemško gospodarstvo v letih 2026 in 2027 zraslo za 1,2 %.
EIU medtem v svojih najnovejših napovedih v Nemčiji predvideva 1 % in 1,5 % gospodarsko rast v letih 2026 in 2027.

Osrednjo vlogo pri ponovnem zagonu bo imel marca potrjeni paket investicij v civilne in obrambne projekte, ki omogoča do 1.000 mlrd EUR novih naložb.

Najnovejši podatki statistične agencije Destatis kažejo, da je nemški BDP v Q3 2025 ostal nespremenjen, s čimer se je država izognila tehnični recesiji.

Medtem so se septembra okrepila industrijska naročila, povečala sta se tudi proizvodnja in izvoz.

Nemška zvezna banka (Deutsche Bundesbank) za Q4 2024 napoveduje zmerno gospodarsko rast, ki jo bo podpirala širitev storitvenega sektorja in postopna stabilizacija industrijskega sektorja.
 

 

Preoblikovanje gospodarskega modela

Manj odvisnosti od izvoza, več poudarka na notranjih virih

Novi paket porabe predstavlja občutno spremembo v nemški gospodarski politiki, saj zmanjšuje težnjo k strogi proračunski disciplini in zmanjšuje odvisnost od izvoza, tistih dveh stebrov, ki sta desetletja določala gospodarsko usmeritev države.

Zmanjšan pritisk na izvoz odraža premik v celotnem evroobmočju, saj svetovna trgovina postaja vse bolj negotova.

Tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde poudarja potrebo po samozadostnosti, saj svet, ki ga je zgradila globalizacija, izginja.
 

Obrambna industrija kot novi motor gospodarstva

Velik delež sredstev je namenjen obrambi, ki bo verjetno nadomestila zaostanek v predelovalnem sektorju.

Obrambna podjetja, denimo Rheinmetall, širijo svoje zmogljivosti in zaposlujejo delavce iz težavami obremenjene avtomobilske industrije. Prav tako razmišljajo o selitvi proizvodnje v prazne tovarniške obrate, kot so nekdanje enote Volkswagna.

Poleg varnostnega pomena gre tudi za premišljeno industrijsko politiko, ki spodbuja domačo proizvodnjo.
 

 

Izzivi pri izvajanju investicij

Uspeh investicijskega paketa bo odvisen od hitrosti in učinkovitosti izvedbe.

Infrastrukturni projekti potrebujejo čas, poleg tega se pojavljajo skrbi zaradi omejenih zmogljivosti in pomanjkanja delovne sile, kar bi lahko vodilo v zamude ali dvig cen.

Kljub temu nekateri ekonomisti poudarjajo, da so v sektorjih, kot je gradbeništvo, kapacitete trenutno zadostne, da se investicije lahko začnejo takoj.

Gradbeni sektor je bil med najhuje prizadetimi panogami in je v zadnjih letih ustvaril približno polovico izgubljene gospodarske aktivnosti. Toda ekonomisti poudarjajo, da gre predvsem za cikličen upad, ki bi se lahko hitro obrnil, saj industrija ostaja strukturno zdrava.

Poleg ekonomskih izzivov obstajajo tudi politični.

Koalicijska vlada se sooča z notranjimi napetostmi, hkrati pa narašča podpora skrajno desni stranki AFD. Izvajanje naložbene strategije bo zato pomembno tudi za politični položaj kanclerja Friedricha Merza.

Nemški svet ekonomskih strokovnjakov opozarja, da bo treba izboljšati celotno naložbeno strategijo, če želi Nemčija izkoristiti priložnosti za dolgoročno rast.
 
Viri:

• Factiva
• The Wall Street Journal
• Dow Jones
• EIU
• Foto: iStock  

 

Preberite še: 

Globalni trendi na področju panoge strojev in naprav

Poslovno okolje Nemčije

 
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.