Okoljski predpisi EU pritiskajo na bolgarski farmacevtski trg

 

EU predpisi o odpadnih vodah ogrožajo dostopnost zdravil v Bolgariji

Farmacevtska industrija v Bolgariji se sooča z novimi finančnimi pritiski zaradi evropske zakonodaje o čiščenju komunalnih odpadnih voda. Posodobljena direktiva EU o čiščenju komunalnih odpadnih voda (UWWTD), sprejeta novembra 2024, uvaja povečano odgovornost proizvajalcev za okoljske vplive farmacevtskih izdelkov.

Farmacevtska podjetja bodo morala financirati večino stroškov nadgradnje čistilnih naprav, njihovega delovanja, spremljanja kakovosti odpadnih voda ter zbiranja podatkov. Stroški bodo razdeljeni glede na količino zdravil, ki jih proizvajalci dajo na trg, ter na njihov potencialni vpliv na okolje.

Po ocenah Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, bi lahko skupni infrastrukturni stroški v EU do leta 2040 dosegli približno 1,56 mlrd EUR, od tega bodo morala farmacevtska podjetja pokriti najmanj 80 % teh stroškov.

Dodatni izdatki bi lahko ogrozili komercialno vzdržnost proizvodnje in s tem tudi dostopnost nekaterih zdravil na bolgarskem trgu.
 

 

Struktura bolgarskega trga povečuje ranljivost

Učinki novih okoljskih zahtev bodo v Bolgariji izrazitejši kot v številnih drugih državah EU. Bolgarski farmacevtski trg namreč v veliki meri temelji na generičnih zdravilih z velikim obsegom prodaje, vendar relativno nizkimi maržami.

Poleg tega ima Bolgarija enega najstrožjih sistemov regulacije cen zdravil v EU. Cene povračljivih zdravil se določajo na podlagi referenčnega sistema, ki primerja cene v drugih državah članicah. Zaradi takšnega sistema so cene zdravil v državi med najnižjimi v EU in proizvajalcem pušča zelo omejen manevrski prostor za absorpcijo dodatnih stroškov.

Evropska komisija ocenjuje, da bi se morale cene nekaterih osnovnih zdravil, na primer paracetomola, zvišati za približno 12 % do 45 %, da bi pokrile stroške izpolnjevanja novih okoljskih zahtev. Bolgarski cenovni okvir pa takšnih prilagoditev za povračljiva zdravila praviloma ne omogoča.

Poleg tega se v Bolgariji na zdravila obračunava 20 % DDV, kar je med najvišjimi stopnjami v EU. Pacienti še vedno velik delež zdravstvenih storitev plačujejo iz lastnega žepa, in sicer približno 78 % vseh izdatkov, občutno več od povprečja EU (36 %).
 

Dodatno breme predstavljajo obvezni rabati

Finančne obremenitve proizvajalcev dodatno povečujejo obvezni rabati, ki jih morajo farmacevtska podjetja vračati državi. Bolgarski nacionalni zdravstveni zavarovalni sklad (NHIF) naj bi leta 2026 za zdravila namenil približno 1,6 mlrd EUR, hkrati pa od proizvajalcev zahteval približno 450 mio EUR povračil.

Združenje proizvajalcev inovativnih zdravil ARPharM opozarja, da bi lahko takšna politika omejila dostop do novih terapij. Po njihovih ocenah bo skriti finančni primanjkljaj, prenesen na farmacevtska podjetja, do leta 2026 presegel 30 % izplačil NHIF.
 

Prihodnost farmacevtskega trga v Bolgariji pod vplivom EU direktive

Kombinacija stroge regulacije cen, visokih rabatnih obveznosti in novih okoljskih zahtev ustvarja pogoje, v katerih bodo proizvajalci težko ohranjali komercialno vzdržnost določenih izdelkov. To lahko poveča tveganje za umik nekaterih zdravil s bolgarskega trga, kar se je v omejenem obsegu že zgodilo leta 2024.

Rast bolgarskega farmacevtskega trga se bo nekoliko upočasnila, vendar se bo po napovedih analitikov Fitch Solutions, vrednost trga kljub temu zvišala iz 3,2 mlrd USD leta 2025 (2,83 mlrd EUR) na 4,1 mlrd USD leta 2030 (3,63 mlrd EUR).

Vstop Bolgarije v evrsko območje januarja 2026 je odpravil valutna tveganja in prinesel večjo predvidljivost javnih financ. Kljub temu stroga regulacija cen zdravil še vedno omejuje možnost prilagajanja cen novim okoljskim zahtevam, zato bo direktiva EU o odpadnih vodah še naprej pomembno oblikovala poslovno okolje farmacevtskih proizvajalcev.


Viri:

• Factiva
• Weekly Emerging Markets Monitor
• Fitch Solutions
• Foto: iStock

 
 

Preberite še:

Globalni trendi na področju farmacije

Poslovno okolje Bolgarije
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.