Pandemija lahko trajno zmanjša poslovna potovanja

Pandemija COVID-19 bo verjetno za vedno spremenila poslovna potovanja. Tudi po koncu pandemije bodo nekatera poslovna srečanja ostala virtualna, konference in sejmi pa se bodo izvajali v manjšem obsegu.

Vse to pa ne bo vplivalo le na letalske prevoznike in njihove zaposlene, ampak tudi na njihove stranke, torej na potnike. Višje cene vozovnic, ki jih plačujejo poslovne stranke, namreč dejansko subvencionirajo poceni vozovnice za ostale potnike. Manj službenih potovanj v prihodnje torej pomeni, da bodo letalske družbe načrtovale manj letov na poslovnih linijah, kot so potovanja v New York, Chicago, London in Tokio. To pa bo pomenilo tudi manj sedežev za popotnike.

Prodajna srečanja se bodo po pandemiji, zaradi svoje konkurenčne narave, verjetno v celoti vrnila na osebne sestanke. Interna usposabljanja v podjetju pa bodo postala bolj virtualna kot osebna. Po ocenah bi se lahko poslovna potovanja, zaradi prehoda na virtualno obliko poslovnih srečanj, v prihodnje zmanjšala za 19 % do 36 %.

Poslovna potovanja imajo nesorazmeren učinek na letalske prevoznike: 10 % -15 % najboljših strank pri svetovnih prevoznikih običajno predstavlja približno 40 % celotnih prihodkov. Po podatkih Bank of America so poslovna potovanja v letu 2019 prispevala 334 mlrd USD k celotnemu prihodku potovalne industrije, ki je znašal 1,1 tlrd USD.

Običajno si poslovna potovanja zamišljamo kot sestanke z obstoječimi in potencialno novimi strankami, ali pa kot udeležbo na kongresih in sejmih. A to še zdaleč ni celotna slika. Približno 25 % poslovnih potovanj predstavljajo prodajna srečanja, dodatnih 20 % pa udeležba na kongresih in sejmih. Med poslovna potovanja spada tudi kategorija strokovnih storitev, ki vključuje pravne in druge svetovalne storitve ter raziskave.

Približno 20 % poslovnih potovanj je namenjenih sestankom in usposabljanju znotraj podjetja, to pa so kategorije, ki jih bodo v prihodnje lahko nadomestili s spletnimi srečanji. Tudi vožnja na delo z letalom je do pandemije znašala približno 5 % vseh poslovnih potovanj. To kategorijo bi lahko v prihodnje nadomestilo delo od doma. Analitiki ocenjujejo, da bi v teh dveh kategorijah najmanj 40 % poslovnih potovanj nadomestila tehnologija, lahko pa celo 60 %.

Izguba pri poslovnih potovanjih, namenjenih prodaji, bo po ocenah znašala do 20 %. Tudi konference in sejmi se bodo verjetno v manjšem obsegu vrnili nazaj v fizični obliki, ker v poslovnem svetu veljajo kot učinkovit način srečevanja strank, zaposlovanja podjetij in sledenja konkurentom. Večje izgube pa bodo v kategorijah, kot je na primer tehnična podpora, kjer potovanja lahko nadomestijo virtualnimi obiski.

Najslabši možni scenarij, to je izguba več kot tretjine vseh poslovnih potovanj, bi dramatično preoblikovalo tudi letalsko industrijo.
Velike letalske družbe, kot so American Airlines, Delta, Lufthansa, British Airways in druge, imajo velik delež poslovnih potnikov. Poslovna potovanja vplivajo na to, kam te družbe letijo, kako oblikujejo vozne rede, kako konfigurirajo letala, pa na večje naložbe v moderne nove terminale. Posebni programi letalskih družb tudi nagrajujejo poslovne potnike za pogosto letenje.

Nekateri direktorji letalskih družb ugotavljajo, da je tehnologija do sedaj vedno spodbujala poslovna potovanja, saj so poslovneži osebno lažje vzpostavili povezave v poslovnem svetu. A tokrat je drugače. Video tehnologija je danes prisotna na vseh naših prenosnikih in telefonih, katerih uporabniki so sedaj tudi dobro usposobljeni in učinkoviti. Zakaj bi se potem z letalom odpravili na dvodnevno potovanje, da bi opravili zgolj enourni poslovni sestanek. Poslovna srečanja prek spleta bodo zato v prihodnje zagotovo nadomestila fizična.

Globalna raziskava svetovalne družbe Oliver Wyman, ki so jo izvedli letos oktobra, je pokazala, da bodo podjetja po pandemiji COVID-19 za 43 % zmanjšala načrtovana poslovna potovanja. V maju 2020 so podjetja ocenila le 27 % upad načrtovanih poslovnih potovanj.

Ko se bodo veliki letalski prevozniki soočili z izgubo poslovnih potovanj, bodo nedvomno poskušali dvigniti cene vozovnic tudi za turiste, da bi s tem nadomestili manjši prihodek. Toda to nikakor ne bo lahko. Nizkocenovni letalski prevozniki namreč predstavljajo približno 20 % zmogljivosti letalskih prevoznikov, kar lahko ostale letalske prevoznike prisili v nižje cene. Če bodo letalske vozovnice za potnike predrage, se jih bo za potovanja odločalo manj. Velike letalske družbe bodo morale zato zmanjšati stroške, da bo njihovo poslovanje še ostalo donosno.

Viri: Factiva, Dow Jones, The Wall Street Journal

Več informacij o globalnih trendih na področju turizma