Pomanjkanje gnojil ogroža globalno prehransko varnost

 

Belorusija je ključna za globalno oskrbo z gnojili

Belorusija ostaja ena ključnih svetovnih proizvajalk mineralnih gnojil, zlasti kalijevih, pri čemer ima državno podjetje Belaruskalij pomembno vlogo na globalnem trgu.

Njena proizvodnja je strateškega pomena za kmetijstvo v številnih regijah, saj neposredno vpliva na obseg in stabilnost pridelave hrane.

Kljub temu država zaradi sankcij ostaja delno izključena iz evropskih in širših zahodnih trgov, kar odpira vprašanja o dolgoročnih posledicah za globalno oskrbo z gnojili.
 

 

Sankcije in njihovi učinki

Sankcije proti Belorusiji in Rusiji, uvedene z namenom oslabitve gospodarstev teh držav, imajo tudi pomembne učinke na globalno prehransko varnost.

ZDA so decembra 2025 delno omilile omejitve za izvoz beloruskih gnojil zaradi skrbi za prehransko varnost, medtem ko Evropska unija pri strožji politiki vztraja. Takšna razhajanja dodatno otežujejo delovanje globalnih dobavnih verig in povečujejo negotovost na trgih.

Sankcije niso ustavile izvoza beloruskih gnojil, temveč so le preusmerile transport prek ruske infrastrukture, kar ustvarja znatne prihodke za ruski transportni in pristaniški sektor, medtem ko države, ki potrebujejo gnojila, še vedno težje dostopajo do njih.

Belorusija je lani izvozila približno 12 mio ton gnojil prek ruskih železnic in pristanišč, pri čemer je 85 % transporta potekal prek Baltskega morja.
 

Pomen za prehransko varnost

Mineralna gnojila so ključnega pomena za kmetijsko proizvodnjo, zato njihova omejena dostopnost neposredno vodi do nižjih pridelkov, višjih cen hrane in povečanega tveganja lakote, zlasti v ranljivih regijah, kot so Afrika, Južna Azija in Južna Amerika, kjer je kmetijstvo že izpostavljeno podnebnim tveganjem in pomanjkanju virov. V teh regijah motnje v dobavi gnojil predstavljajo resno tveganje za osnovno preskrbo s hrano.

V odziv na nastale razmere so bile izvedene tudi posamezne humanitarne pobude. Latvija je v sodelovanju s Svetovnim programom za hrano Združenih narodov omogočila izvoz ruskih gnojil, ki so bila zaradi sankcij zamrznjena na njenem ozemlju.

Po podatkih latvijskega zunanjega ministrstva je bilo lani v Bangladeš poslanih 30.000 ton gnojil, pred tem pa so bile v letih 2023 in 2024 izvedene 4 pošiljke v skupni količini 130.000 ton, namenjene Keniji, Zimbabveju, Nigeriji in Šrilanki. Kljub pozitivnemu učinku ti ukrepi predstavljajo zgolj začasno rešitev, saj stabilna kmetijska proizvodnja zahteva stalno in zanesljivo oskrbo.
 

EU predlaga začasno ukinitev carin na gnojila

Evropska komisija išče rešitve za stabilizacijo razmer znotraj EU. V ta namen je predstavila predlog za začasno, enoletno ukinitev uvoznih carin na določena gnojila in ključne surovine za njihovo proizvodnjo, s ciljem ublažitve naraščajočih stroškov v kmetijskem in industrijskem sektorju.

Po ocenah Evropske komisije bi ukrep prinesel približno 60 mio EUR prihrankov pri uvoznih dajatvah ter prispeval k večji stabilnosti na trgu.

Predlog zajema odpravo standardnih carin na dušikova gnojila, mešanice, ki vsebujejo dušik, ter ključne surovine, kot sta sečnina in amonijak.

Ukrep bi se izvajal prek sistema brezcarinskih kvot za uvoz iz vseh držav, razen Rusije in Belorusije. Če bi uvoz presegel določene količine, bi se ponovno uvedle običajne carinske stopnje, s čimer želi EU preprečiti motnje na notranjem trgu in zaščititi domačo industrijo.
Visoki stroški gnojil so namreč eden ključnih dejavnikov rasti proizvodnih stroškov in pritiska na agroživilski sektor.

Glavni cilji so znižanje stroškov za proizvajalce, krepitev prehranske varnosti v EU ter zmanjšanje odvisnosti od Rusije in Belorusije, hkrati pa spodbujanje iskanja alternativnih dobaviteljev.

Predlagani ukrep dopolnjujejo obstoječe politike na področju gnojil. Prilagoditev Carinskega mehanizma za prilagoditev ogljikovih emisij (CBAM) za sektor gnojil predvidevajo nižje obremenitve kot za druge industrijske panoge. Ukrep je namenjen ublažitvi gospodarskih posledic strožjih okoljskih standardov in zagotavljanju dolgoročne stabilnosti sektorja.

Ukrep se je pojavil v času velike negotovosti na globalnih trgih žit in gnojil, ki vpliva na konkurenčnost evropskih kmetov in stabilnost agroživilske verige. Komisija bo skrbno spremljala učinke začasne ukinitve carin, da bi po enoletnem obdobju odločila o morebitni podaljšanju ali prilagoditvi mehanizma.


Viri:

• Factiva
• Baltic News Network
• CE Noticias Finacieras
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju kemične industrije

Poslovno okolje Belorusije
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.