Posledice ukrepov Donalda Trumpa na globalno farmacevtsko industrijo

 

100 % carine na uvoz zdravil naj bi začele veljati 1. oktobra 2026

Ameriški predsednik Donald Trump je v začetku letošnjega avgusta poslal skupno 17 pisem vodjem večjih farmacevtskih podjetij, da naj znižajo cene svojih zdravil v ZDA. Podjetja naj bi se na predlog odzvala do 29. septembra. Če bi podjetja predlog zavrnila, namerava Trump uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da bi zaščitil ameriške družine pred domnevno spornimi praksami oblikovanja cen.

Konec septembra je Trump podvojil ukrepe in nenadoma napovedal 100 % carine na uvoz zdravil, ki bodo začele veljati 1. oktobra.

Trump pri tem dovoljuje eno izjemo: če farmacevtski proizvajalci zgradijo proizvodni obrat v ZDA, se lahko izognejo carinam, je ameriški predsednik zapisal na svoji platformi Truth Social. Podjetja, ki so že načrtovala datum začetka gradnje ali pa so gradnjo že začela, bodo izvzeta iz načrtovanih carin.

Pravzaprav so podjetja, kot so Roche, Novartis, Johnson & Johnson in Eli Lilly, že napovedala milijardne naložbe v ZDA, s čimer so si zagotovila Trumpovo naklonjenost. Skupne naložbe, obljubljene v zadnjih tednih, znašajo trimestno vsoto milijard dolarjev. Zato je Trump za ameriško podjetje Eli Lilly že pred tedni sporočil, da ne bo podvrženo carinam.

Preberite še: Švicarske farmacevtske družbe napovedale milijardne naložbe v ZDA

Za vsa druga podjetja bodo carine predstavljale velik problem. Evropska federacija farmacevtske industrije in združenj je opozorila, da bodo carine na zdravila ustvarile velike izzive. Zvišale bodo stroške, motile delovanje dobavne verige in preprečile pacientom, da bi dobili ustrezno zdravljenje za rešitev njihovih življenj. EU in ZDA sta julija letos dosegli trgovinski sporazum, ki je omejil carine na farmacevtske izdelke in drugo blago na 15 %. Ni še jasno, ali se je to razumevanje po Trumpovi zadnji objavi spremenilo.

Po najavi 100 % carin so padle cene delnic največjih evropskih farmacevtskih podjetij. Družbe Novo Nordisk, Roche, Novartis in AstraZeneca so na platformi Tradegate izgubile med 1,8 % in 2 %.

Velika farmacevtska podjetja so ta ukrep pričakovala in že v začetku leta opozarjala, da bodo zaradi uvedenih carin največ trpeli Američani.

Po podatkih ameriškega urada za popis prebivalstva so ZDA leta 2024 uvozile skoraj 233 mlrd USD farmacevtskih in medicinskih izdelkov.
Glavne države, kjer ameriška farmacevtska podjetja poslujejo s prodajo, proizvodnjo ali raziskavami in razvojem, vključujejo Kitajsko, Nizozemsko, Japonsko, Nemčijo, Kanado, Združeno kraljestvo, Belgijo, Irsko, Mehiko in Švico.


 

Odzivi farmacevtskih podjetij

Podjetja se na Trumpove napade že odzivajo, tako da znižujejo cene in napovedujejo velike naložbe v ZDA.

Trump se zaveda odvisnosti farmacevtskih podjetij od ameriškega trga. Po podatkih industrije farmacevtska podjetja tam ustvarijo dve tretjini svojega dobička in približno polovico svojih prihodkov. Večina svetovnih raziskovalnih centrov se nahaja v ZDA in proizvajalci skoraj nikjer drugje ne morejo izvajati raziskav svojih inovacij s tako nereguliranim dostopom.

Ameriški predsednik želi zagotoviti, da bodo Američani plačevali manj, druge države pa več za zdravila. Prav tako si želi v ZDA povečati farmacevtsko proizvodnjo.

Mnogi vodilni delavci se strinjajo s Trumpom, da so cene zdravil v ZDA previsoke. Izvršni direktor Bayerja Bill Anderson je na primer pojasnil, da ameriški potrošniki financirajo napredek in inovacije v medicini, od katerih ima koristi ves svet. Christopher Boerner, izvršni direktor ameriškega farmacevtskega podjetja Bristol Myers Squibb, je izrazil podobno mnenje. Švicarska skupina Novartis pa po besedah svojega izvršnega direktorja Vasa Narasimhana že dela na odpravi cenovnega razkoraka med ZDA in drugimi industrializiranimi državami.

Dejstvo, da so cene zdravil v ZDA bistveno višje, jasno kažejo številke. 
 

• Na primer, odmerek pomembnega zdravila proti raku Keytruda na zasebni recept v Nemčiji stane približno 5.000 EUR, v ZDA pa 10.000 EUR.
• Tableta zdravila za srce Entresto stane v Nemčiji 2 EUR, v ZDA pa 10 EUR.

Zakaj prihaja do takšnih razlik v cenah? Oblikovanje cen zdravil v ZDA je večinoma neregulirano in je povsem v interesu podjetij. Močne zdravstvene zavarovalnice, kot so tiste v Evropi, ki znižujejo cene, so v ZDA manj znane. Poleg tega pogosto nepregleden sistem posrednikov podraži zdravila.

Dansko farmacevtsko podjetje Novo Nordisk je že prepolovilo ceno svojega zdravila za sladkorno bolezen Ozempic za samoplačnike. Prej je mesečna injekcija po ceniku stala več kot 900 USD, zdaj pa bo stala le 499 USD.

Podjetja, kot so Bristol Myers Squibb, Pfizer in Eli Lilly, vse bolj vlagajo v neposredno prodajo potrošnikom. To jim omogoča, da se izognejo posrednikom in ponudijo svoja zdravila cenovno ugodneje. Zdravilo za redčenje krvi Eliquis se je na primer znižalo za približno polovico in zdaj stane nekaj več kot 300 USD.

Nasprotno pa obstajajo znaki, da bodo številna podjetja kmalu poskušala zvišati cene svojih zdravil v Evropi, da bi izravnala nižje prihodke iz ZDA. Vendar to ne bo lahko, predvsem zaradi obstoječih pogodb.
 

Trump si želi zmanjšati trgovinske ovire in izboljšati priložnosti za ameriška podjetja na evropskih trgih

Trumpa ne skrbijo le višje cene v Evropi. Želi si tudi zmanjšati trgovinske ovire in izboljšati priložnosti za ameriška podjetja na evropskih trgih.

Po ocenah industrije približno 30 % inovativnih zdravil, ki jih pogosto razvijejo ameriška podjetja, nikoli ne pride na trg v Nemčiji, ker to ni ekonomsko upravičeno ali zaradi omejitev dostopa do trga. V Romuniji naj bi kar 70 % novih zdravil nikoli ne prišlo na trg.

Farmacevtskim podjetjem pa ne otežuje poslovanja samo Trump, temveč tudi njegov minister za zdravje, Robert F. Kennedy, čigar načrti vzbujajo posebno zaskrbljenost med proizvajalci cepiv. Večkrat je javno spregovoril proti nekaterim cepljenjem in zmanjšal njihovo financiranje. Nazadnje sta s Trumpom za avtizem pri otrocih okrivila uporabo zdravila Tylenol (aktivna sestavina: acetaminofen) med nosečnostjo. S tem mnenjem se večina raziskovalcev ne strinja.

Viri:

• Factiva
• Handelsblatt
• Agence France-Presse
• Foto: iStock 

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju farmacije

Poslovno okolje ZDA


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.