Rail Baltica - ambiciozen projekt z velikimi zamudami

 

Rail Baltica - strateška povezava med Tallinnom in Varšavo

Projekt Rail Baltica, namenjen povezavi baltskih držav z evropskim železniškim omrežjem standardnega tira, je vstopil v najintenzivnejšo fazo gradnje. Kljub vidnemu napredku projekt spremljajo visoki stroški, finančne vrzeli in neenakomerne napredek med sodelujočimi državami, zato se zdi začetek obratovanja leta 2030 čedalje manj verjeten.
 

 

Finančni okvir in fazna izvedba

Od predstavitve projekta leta 2017 so se ocenjeni stroški zvišali iz približno 5,8 mlrd EUR na 23,8 mlrd EUR.

Zaradi podražitev je bila izvedba projekta reorganizirana v 2 fazi.
 

• Prva faza predvideva izgradnjo enotirne železniške proge do leta 2030, v vrednosti okoli 15,3 mlrd EUR.
• Druga faza, ki vključuje dvojni tir, mestne terminale ter povezave z letališči in pristanišči, je načrtovana za naslednje desetletje in bo zahtevala dodatnih 8 mlrd do 9 mlrd EUR.

Skupno poročilo vrhovnih revizijskih institucij Estonije, Latvije in Litve ugotavlja, da projekt kljub znatni finančni podpori Evropske unije iz instrumenta za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility – CEF), iz katerega je bilo doslej dodeljenih približno 5,6 mlrd EUR, še vedno zaznamuje pomembna finančna vrzel. Ta je glede na predvideni končni obseg projekta ocenjena na med 10 – 19 mlrd EUR.

Druga polovica leta 2025 je prinesla več ključnih mejnikov, ki so projekt premaknili iz faze načrtovanja v vidnejšo fazo gradnje. Septembra so 3 baltske države podpisale največjo posamezno pogodbo v okviru projekta – pogodbo za elektrifikacijo v vrednosti 1,8 mlrd EUR s konzorcijem COBELEC Rail Baltica. Konzorcij, ki je deloma v lasti francoskega gradbenega podjetja Vinci SA, bo odgovoren za elektrifikacijo celotne 870 km dolge trase.

Kljub politični podpori projekt Rail Baltica še vedno ogrožajo preseženi stroški, omejena finančna sredstva in pomanjkljivosti v upravljanju.
 

Napredek med državami je neenakomeren

• Litva je trenutno najdlje pri izvedbi projekta, saj je v gradnji 114 km glavne proge, medtem ko je v bližini Jonava že položenih 9 km tirov.
• V Estoniji so bili oddani razpisi za celoten 213 km odsek, pri čemer je več kot 100 km pod-konstrukcije že v gradnji.
• Poljska je dokončala odsek med Varšavo in Bjalistokom, medtem ko zadnji del do litovske meje ne bo končan pred letom 2030.
• Latvija beleži največ zamud. Trenutno so zagotovljena sredstva le za 53 km zemeljskih del, medtem ko je projektna dokumentacija pripravljena zgolj za 43 km od predvidenih 200 km trase. Večina trase še ni niti formalno načrtovana, kar preprečuje nadaljnjo gradnjo. Latvijski odsek dodatno otežujejo politični in proračunski zadržki, visoki stroški na km (približno 11,5 mio EUR v primerjavi z 7–8 mio EUR v Estoniji) ter nerešeno vprašanje gradnje mostu čez reko Daugavo, enega najdražjih elementov projekta. 

 

Glede na trenutno dinamiko gradnje, analitiki EIU pričakujejo, da prvotni cilj začetka obratovanja enotirne proge leta 2030 verjetno ne bo dosežen. Pričakovati je zamik za 2-3 leta, delno obratovanje posameznih odsekov pa bi se lahko začelo okoli let 2030–2031.

Celotna železniška povezava med Tallinnom in Varšavo naj bi začela delovati šele med letoma 2033 in 2035.

Ključni dejavnik bodo prihodnja evropska sredstva v proračunskem obdobju 2028–2034 ter pripravljenost držav, predvsem Latvije, da zagotovijo več nacionalnega sofinanciranja.

Če bo projekt dokončan, bo Rail Baltica predstavljal največjo infrastrukturno investicijo v zgodovini baltskih držav, vendar bo za uresničitev ambicioznih načrtov potrebna bistveno večja politična in finančna zavezanost vseh sodelujočih držav.
                          

Viri:

• Factiva
• Economist Intelligence Unit
• Foto: iStock, Railbaltica.org

 
 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike

Poslovno okolje Estonije
 
Poslovno okolje Litve


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.