Splošno skrajšanje delovnega časa ni izvedljivo
Trenutno se 82 % vseh podjetij ukvarja s pomanjkanjem delovne sile in strokovnjakov, 62 % celo zelo močno – 56 % zaradi tega celo trpi izgube prihodkov
Po trenutnih podatkih Radarja za delovno silo je približno 160.000 delovnih mest nezasedenih. Do leta 2040 se bo ta številka povečala na skoraj 500.000. Glavni razlog za to je demografski prehod, ki vodi do zmanjšanja prebivalstva v delovno sposobni starosti.
„Zato mi je nepojmljivo,“ pravi generalni sekretar Gospodarske zbornice Avstrije WKÖ Karlheinz Kopf, „da Zveza delavcev kljub dejstvom še vedno zagovarja ‘pesem o splošnem skrajšanju delovnega časa’, ga razglaša za izvedljivega na makroekonomski ravni in argumentira, da je gospodarstvo preneslo skrajšanja delovnega časa v preteklih desetletjih.“
Po Kopfovih besedah se pri tem namerno zanemarja dejstvo, da so bila prejšnja skrajšanja delovnega časa izvedena v obdobjih naraščajoče ponudbe delovne sile in visokih avtomatizacijskih povečanj produktivnosti. Obe predpostavki danes ne veljata več, ravno nasprotno.
„Zato je splošno skrajšanje delovnega časa kontraproduktivno in bi še poslabšalo pomanjkanje delovne sile. Individualne prilagoditve so lahko primerne za posamezna podjetja, za kar pa ponuja dovolj možnosti zakon o delovnem času, spremenjen leta 2018. Če pa te prilagoditve vključujejo skrajšanje delovnega časa, pa na splošno zmanjšujejo obseg dela. Po študiji EcoAustria je povečanje produktivnosti na delovno uro danes zelo majhno,“ pravi Kopf. Zato vsako skrajšanje delovnega časa danes neizogibno vodi do zmanjšane dodane vrednosti in manjšega blagostanja.
Po Kopfovih besedah bi bila dodatna negativna posledica še zaostritev že tako zelo napete konkurenčne situacije zaradi naraščajočih stroškov dela na enoto, zlasti v proizvodnem sektorju. „S tem se izločamo s trga, kot se je že zgodilo zaradi velikih vplivov zadnjih dveh krogov pogajanj o plačah,“ je zaključil Kopf.
Pripravila:
Slovenska gospodarska zveza v Celovcu
e-naslov: office@sgz.at
