Svetovna proizvodnja ključnih živilskih surovin bo letos dosegla rekordne ravni

 

Letos naj bi se povečala proizvodnja vseh ključnih živilskih surovin, razen sladkorja 

Glede na raziskavo Food Outllok, ki jo je junija objavila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo FAO, bo svetovna proizvodnja ključnih kmetijskih proizvodov, vključno z rižem, koruzo, sirkom in oljnicami, letos dosegla rekordne ravni.

Najnovejše ocene FAO kažejo na relativno optimistične obete za svetovne trge živilskih surovin, saj se pričakuje povečanje proizvodnje vseh surovin, razen sladkorja.
 

• Svetovna proizvodnja pšenice naj bi se v prihodnjem letu zmerno povečala, medtem ko se bo poraba hrane na prebivalca zmanjšala. Povečanje proizvodnje bo spodbudilo 13 % povečanje pridelka v EU, zaradi vremensko pogojenega povečanja pridelka, pričakuje pa se tudi rekordni pridelek v Indiji zaradi povečanih površin za sajenje.

 
 

• Proizvodnja grobega žita naj bi se letos povečala za 3,4 % in dosegla rekordno raven, predvsem zaradi dobrih obetov v Braziliji, EU in zlasti ZDA, kjer se napoveduje 6 % povečanje proizvodnje koruze, predvsem zaradi povečanja setev. Ugodnejše vreme bi moralo povečati tudi pridelavo koruze v Južni Afriki.

 
 

• FAO je objavila tudi svojo prvo napoved svetovne proizvodnje riža, v kateri pričakuje 0,9 % letno povečanje, s čimer bo dosegla nov rekord 551,5 mio ton, predvsem zaradi pričakovanega povečanja proizvodnje v Aziji.
  Mednarodna trgovina z rižem naj bi se leta 2025 povečala za 1,4 % in dosegla najvišjo vrednost 60,5 mio ton, kar bo posledica močnega povpraševanja iz Afrike in naraščajočega izvoza iz Indije in Južne Amerike. Pričakuje se, da se bo svetovna poraba riža na prebivalca po vsem svetu povečala za 2 %, zlasti v državah z nizkimi dohodki in primanjkljajem hrane.

 
 
FAO ocenjuje, da je svetovna proizvodnja hrane še vedno ranljiva za neugodne vremenske razmere, pa tudi za nenehne geopolitične napetosti, negotovosti trgovinske politike in gospodarske razmere. Kljub temu, da so obeti za kmetijsko proizvodnjo dobri, pa se povečujejo dejavniki, ki bi lahko negativno vplivali na svetovno prehransko varnost.
 

Vrednost svetovnega uvoza hrane se je v 2024 povečala za 3,6 %

Glede na poročilo Food Outlook se je vrednost svetovnega uvoza hrane v letu 2024 medletno povečala za 3,6 % na skoraj 2,1 trln USD ali 1,9 trln EUR.

To povečanje je bilo predvsem posledica 29,3 % porasta uvoza kave, čaja, kakava in začimb, 8,1 % povečanja uvoza sadja in zelenjave ter 5,6 % povečanja uvoza mesnih izdelkov.

Nasprotno pa se je uvoz drugih skupin živil zmanjšal, vključno z -4,6 % zmanjšanjem uvoza žit.

Trgovinske napetosti in politična negotovost bodo leta 2025 verjetno vplivale na svetovni uvoz hrane, saj bodo vplivale na obseg in cene uvoza, zlasti občutljivih izdelkov, kot so tropske pijače in živalski proizvodi.

Vpliv se bo razlikoval glede na državo in surovino, odvisno od dejavnikov, kot sta odvisnost od uvoza in razpoložljivost alternativ.
Neugodni vremenski dogodki in motnje v dobavni verigi lahko dodatno povečajo vrednost uvoza.
 

Vpliv visoko patogene ptičje gripe (HPAI) na globalni perutninski sektor

Prejšnji mesec je Brazilija, ki je 3. največja svetovna proizvajalka perutninskega mesa in predstavlja skoraj 30 % svetovnega izvoza, poročala o prvem primeru visoko patogene ptičje gripe (HPAI) na komercialni perutninski farmi.

Preberite še: Ptičja gripa je močno prizadela brazilski perutninski sektor

Svetovna proizvodnja kokošjih jajc je leta 2023 dosegla 91 mio ton, oziroma približno 1,7 trln jajc, pri čemer je Kitajska prispevala 38 %, sledili pa sta ji Indija in ZDA s približno 8 % oziroma 7 %.

Čeprav se običajno trguje le z 2,2 mio ton jajc, se je ta količina leta 2024 skoraj podvojila. Posledično nestanovitnost cen jajc še vedno predstavlja velik problem.

HPAI se je razvila v eno najpomembnejših bioloških groženj za svetovni perutninski sektor, saj je od leta 2022 v ZDA prizadela več kot 173 mio piščancev ter povzročila stroške obvladovanja izbruhov in odškodnin kmetov, ki so do konca leta 2024 presegli 1,4 mlrd USD (1,29 mlrd EUR).

Sektor perutnine, namenjen za pridelavo jajc, je še posebej prizadet zaradi daljšega proizvodnega cikla, za razliko od brojlerjev (vzreja piščancev za čim hitrejšo in učinkovitejšo proizvodnjo mesa), ki se vzrejajo v zaprtih sistemih.
 
Viri:

• Factiva
• Just-Food
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju hrane in pijače



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.