Svetovne emisije CO2 bodo leta 2025 dosegle nov rekord

 

Emisije CO₂ se bodo letos v ZDA in EU povečale, na Kitajskem in v Indiji pa bodo upadle

Za organizacijo ZN za podnebne znanosti je letošnje leto ključno. V letu 2025 naj bi se namreč začele svetovne emisije toplogrednih plinov začeti zmanjševati in nato hitro upadati, da bi omejili resnost podnebnih sprememb. 

A globalne emisije ogljikovega dioksida (CO₂) bodo zaradi kurjenja fosilnih goriv, ki segrevajo planet, leta 2025 dosegle nov rekord.
Študija mednarodnega znanstvenega konzorcija Global Carbon Project (GCP), ki je bila objavljena 14, novembra letos, napoveduje, da bodo emisije CO₂ zaradi kurjenja premoga, nafte in plina leta 2025 dosegle 38,1 mlrd ton, kar je 1,1 % več kot leta 2024. Emisije so se leta 2024 v primerjavi z letom 2023 prav tako povečale za 1,1 %.

Človeštvo drvi proti ključni temperaturni omejitvi Pariškega sporazuma, ki znaša 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. In to bo storilo že s samo 4 leti emisij CO₂ na sedanji ravni, so avtorji zapisali v svojem poročilu, ki je bilo objavljeno med podnebnimi pogovori ZN COP30 v Belemu v Braziliji.

Po napovedih se bodo emisije v ZDA in EU povečale, s čimer se bo obrnil njihov dolgoročni trend upadanja. Hkrati pa naj bi se rast emisij na Kitajskem in v Indiji upočasnila zaradi manjšega povpraševanja po onesnažujočem premogu, ki je največji vir CO₂ na svetu.

Globalne emisije CO₂ iz fosilnih goriv se v zadnjih nekaj letih vztrajno gibljejo okoli 1 % rasti na leto. Kljub temu, da prihaja do počasnejše rasti pri nekaterih glavnih onesnaževalcih, vključno s Kitajsko, ter precejšen upad pri mnogih drugih srednje velikih do majhnih onesnaževalcih, obstaja velika verjetnost, da bomo v naslednjih 3 do 5 letih dosegli svetovni vrh emisij.

Vplivi podnebnih sprememb se slabšajo in jih je mogoče čutiti po vsem svetu, od smrtonosnejših orkanov in tajfunov do hudih poplav in vročinskih valov. Znanstveniki pravijo, da vsako leto dodajanje velikih količin CO₂ v ozračje dobesedno podpihuje plamene globalnega segrevanja.

Medvladni panel za podnebne spremembe, vodilni znanstveni organ ZN, je dejal, da se morajo emisije toplogrednih plinov do leta 2030 prepoloviti v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. Brez takojšnjega in obsežnega zmanjšanja emisij v vseh sektorjih je omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija nedosegljiva.

Vendar se dogaja ravno obratno. Avtorji študije napovedujejo, da bo rast emisij CO₂ v letu 2025 posledica povečane porabe premoga, nafte in plina. Emisije iz plina se bodo najbolj povečale, in sicer za 1,3 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2024, s čimer se bodo vrnile k vztrajnemu trendu rasti pred rusko invazijo na Ukrajino.

Tudi hitra širitev obnovljivih virov energije, kot so vetrna energija, sončna energija in shranjevanje energije v baterijah, ne more zadostiti vsemu naraščajočemu povpraševanju po energiji.

Mednarodna agencija za energijo je 12. novembra sporočila, da naj bi naložbe v podatkovne centre leta 2025 dosegle 580 mlrd USD (535,8 mlrd EUR), kar bo preseglo 540 mlrd USD (498,9 mlrd EUR), vloženih v svetovno oskrbo z nafto leta 2025.

Za ZDA, ki so drugi največji onesnaževalec z CO₂ na svetu, se bo onesnaženje z ogljikom po napovedih povečalo za 1,9 %, deloma zaradi hladnejšega vremena, prehoda na cenejši premog in naraščajočega povpraševanja po električni energiji, kot na primer za oskrbo podatkovnih centrov.

Emisije v EU naj bi se zaradi večjega povpraševanja po plinu povečale za 0,4 %.

Najpomembnejša pozitivna novica letošnjega ogljičnega proračuna je počasnejša rast emisij na Kitajskem in v Indiji, glede na njuno 1. in 3. mesto na lestvici največjih svetovnih onesnaževalcev. Kitajska predstavlja 32 % vseh emisij CO₂ iz fosilnih goriv, Indija pa 8 %.

Pričakuje se, da se bodo emisije na Kitajskem leta 2025 povečale za 0,4 % v primerjavi z 0,7 % leta 2024, zaradi zmerne rasti porabe energije ter hitre širitve naložb v obnovljive vire energije in prodaje električnih vozil. To pomeni, da poraba premoga stagnira.
Kitajska je daleč največja vlagateljica v obnovljive vire energije. Med januarjem in avgustom 2025 je dodala 231 GW sončne energije in 58 GW vetrne energije. Energija brez emisij zdaj predstavlja 41 % proizvodnje. Vendar Kitajska še vedno gradi tudi termoelektrarne na premog.

Predvideva se, da se bodo emisije CO₂ v Indiji povečale za 1,4 % v primerjavi s 4 % v letu 2024, zaradi manjšega povpraševanja po premogu. To je deloma posledica zgodnjega monsuna in obilnih padavin, ki znatno zmanjšujejo potrebe po hlajenju v maju in juniju, najbolj vročih mesecih v letu, ter močne rasti obnovljivih virov energije.

Študija tudi kaže, da je 35 gospodarstev v desetletju od 2015 do 2024 znatno zmanjšalo emisije CO₂ iz fosilnih goriv, hkrati pa je raslo. Med njimi so Avstralija, Francija, Nova Zelandija, Južna Koreja, Tajvan in Tajska.

Pričakuje se, da bodo kopenski ponori, kot so gozdovi, tla in travniki, leta 2025 absorbirali več CO₂ iz ozračja, potem ko si bodo opomogli od motenj, ki jih je povzročil dogodek El Niño med letoma 2023 in 2024, ki je dvignil globalne temperature in prispeval k ekstremnejšim požarom v naravi.

Planet ima naravne poti, ki absorbirajo CO₂ iz ozračja. Rastline na primer potrebujejo CO₂ za fotosintezo in rast, pri čemer ogljik shranijo v svoja debla, korenine in poganjke. Analiza navaja, da sta kopno in ocean v zadnjem desetletju skupno absorbirala 21 %, oziroma 29 % vseh emisij CO₂ človeštva.

Vendar pa bodo spremembe rabe zemljišč in degradacija, kot sta krčenje gozdov in požari, k človeštvu povečale emisije CO₂ za dodatnih 4,1 mlrd ton, s čimer se bo skupna količina za leto 2025 povzpela na 42,2 mlrd ton.

To je velik problem, saj pomeni, da človeštvu hitro zmanjkuje časa za omejitev ekstremnejših podnebnih sprememb.
 

 

Kako je globalno segrevanje spremenilo naš planet? 

Katere regije izpuščajo največ CO₂?

Vlade se vse bolj zavezujejo, da bodo do leta 2050 prešle na neto ničelna ali ogljično nevtralna gospodarstva, kar pomeni, da si prizadevajo uravnotežiti toplogredne pline, ki jih proizvajajo, s tistimi, ki jih odstranjujejo iz ozračja. A do razogljičenja gospodarstev je še dolga pot.

Prebivalstvo v azijskih državah se je v zadnjih desetletjih močno povečalo, več ljudi pa pomeni tudi večjo porabo virov.

Z vidika CO₂ na prebivalca pa so v ospredju tako zahodne države, kot sta ZDA in Avstralija, kot tudi države v drugih delih sveta, vključno s Saudovo Arabijo, Omanom, Združenimi arabskimi emirati, ZDA in Kanado.

Bogate države, zlasti tiste, ki so v preteklosti največ prispevale k svetovnim ravnem CO₂, imajo večjo odgovornost za zmanjšanje emisij.
 

Kateri so glavni viri emisij toplogrednih plinov?

Elektroenergetski sektor, ki proizvaja in dobavlja energijo, ki poganja naša življenja in gospodarstva, z 29 % predstavlja največji vir emisij toplogrednih plinov.

Sledi industrijski sektor, ki proizvaja blago, ki ga uporabljamo vsak dan. Odgovoren je za 22 % vseh toplogrednih plinov, vključno s CO₂, metanom in dušikovim oksidom, ki se sproščajo v ozračje.

Gozdovi so ključnega pomena za podnebno stabilnost. Znani so kot ponori ogljika, zaradi svoje sposobnosti, da absorbirajo ogromne količine CO₂ iz našega ozračja, ki je shranjen v drevesih in tleh. Ta se nato sprosti v ozračje, ko se gozdovi posekajo, sežgejo ali razgradijo.

V zadnjih 2 desetletjih se je letna količina izgubljenih drevesnih površin postopoma povečevala. Rusija, Brazilija in Kanada so bile leta 2024 največji dejavniki krčenja gozdov na svetu.
 

Kako so se emisije CO₂ razvijale v zadnjih stoletjih?

Emisije CO₂ zaradi kurjenja fosilnih goriv vztrajno naraščajo že od zgodnjih dni industrijske revolucije. Sprva je Zemlja, ko so ljudje proizvajali večje količine ogljikovega dioksida, tega absorbirala v naravne ponore ogljika, kot so gozdovi in oceani.

Ko pa je človeštvo začelo proizvajati več CO₂ in drugih toplogrednih plinov, kot jih lahko ekosistemi planeta naravno absorbirajo, se je več teh emisij ujelo v ozračju.
 

Koliko se je svet že segrel?

Ko se koncentracija CO₂ povečuje, v ozračju zadržuje sončno toploto, zaradi česar se planet segreva kot v rastlinjaku.

V primerjavi s povprečjem 20. stoletja se je globalna temperatura leta 2024 zvišala za skoraj 1,3 stopinje Celzija.

Ta sprememba se meri z izračunom razlike med temperaturami, opazovanimi v določenem času in na določenem mestu, in zgodovinskim povprečjem za isto mesto.

Povišanje temperature za 1,3 stopinje Celzija je globalno povprečje teh nihanj. Razlika je lahko veliko večja na lokalni ravni ali za posamezne mesece. September 2025 je bil na primer skoraj 2 stopinji Celzija toplejši od septembra 1956.

Zaradi naraščajočih temperatur so dogodki, kot so vročinski valovi, nevarne nevihte in suše, ki uničujejo letino, že intenzivnejši in pogostejši. Razmere se bodo le še poslabšale, če se bodo temperature še naprej dvigovale.

Dvig morske gladine je med najbolj opaznimi vplivi globalnega segrevanja. Višje temperature topijo ledene pokrove in ledenike, kar povečuje skupno količino vode v oceanih.


 

Koliko se je morska gladina že dvignila?

Morska gladina se je v zadnjih 140 letih dvignila za skoraj 25 cm, kažejo podatki, ki jih je zbrala avstralska vladna agencija za znanstvene raziskave CSIRO. Približno tretjina tega dviga se je zgodila v zadnjem četrt stoletja.

Gladina morja se dviguje po vsem svetu. Vendar je ta trend najbolj izrazit na Arktiki, ki se segreva hitreje kot povsod drugje.

Hkrati se svetovni oceani segrevajo. Voda se s segrevanjem širi, kar prispeva k dvigovanju morske gladine.

Čeprav se gladina morja v večjem delu sveta dviguje in je višja kot v drugih obdobjih zgodovine, spremembe niso povsod enake. To je posledica neenakomernega Zemljinega gravitacijskega polja ter dinamike oceanov, kot so veter, toplota in izhlapevanje.

Na nekaterih mestih, kot sta zahodna Kanada in severni Čile, merilniki plimovanja kažejo stabilno ali celo umikajoče se morje. V drugih regijah, kot so otoki v južnem Tihem oceanu in Indijskem oceanu, pa se morska gladina dviga z zaskrbljujočo hitrostjo. Za te nizko ležeče otoke je tveganje tako veliko, da bi nekateri lahko izginili pod valovi.



Viri:

• Factiva
• The Straits Times
• Deutsche Welle
• Foto: iStock

 

Preberite še: