Transparentnost Srbija: Nov padec Srbije na svetovni lestvici Indeksa zaznave korupcije
Srbija že osmo leto zapored beleži padec na globalni lestvici držav glede zaznave korupcije v javnem sektorju. V letu 2024 je indeks zaznave korupcije znašal 35, kar jo je uvrstilo na 105. mesto od skupno 180 držav. To je najslabši rezultat od leta 2012, odkar se uporablja trenutna metodologija razvrščanja, je sporočila organizacija Transparentnost Srbija (TS).
Po rezultatih globalne mreže Transparency International je Srbija dosegla eno točko slabši indeks in eno mesto slabšo uvrstitev kot leto prej.
Na lestvici 180 držav in ozemelj, kjer se ocene gibljejo med 0 in 100, je Južni Sudan z indeksom 8 najslabše uvrščen, Danska pa je z indeksom 90 na vrhu seznama.
Srbija si letos deli 105. mesto z Ukrajino, medtem ko je v regiji slabše uvrščena le Bosna in Hercegovina z indeksom 33. Albanija, s katero je Srbija pred dvema letoma delila mesto, ima zdaj indeks 42, Severna Makedonija 40, Madžarska 41, Bolgarija 43, Črna gora in Romunija 46, Hrvaška pa 47.
Najbolje uvrščena med nekdanjimi republikami SFRJ ostaja Slovenija z indeksom 60, kar je za štiri točke bolje kot lani.
Poročilo navaja, da je Srbija glede na število rangiranih držav najslabše uvrščena od leta 2005, ko sta bili Srbija in Črna gora na 97. mestu od 158 rangiranih držav. Navaja tudi, da sta zadnji dve oceni, ko je bila Srbija približno na ravni globalnega povprečja, iz let 2013 in 2016.
Čeprav je Srbija po podatkih Economist Intelligence Unit za leto 2023 uvrščena med države s "pomanjkljivo demokracijo", je njen indeks za dve točki nižji od povprečja držav s "hibridnim režimom", medtem ko imajo države s pomanjkljivo demokracijo povprečen indeks 47.
Vlada Srbije je v nedavno sprejeti strategiji boja proti korupciji predvidela, da se indeks zaznave korupcije do leta 2028 dvigne s 36 (iz leta 2023) na 43.
Vendar Srbija trenutno zaostaja za globalnim povprečjem za osem točk. Povprečna ocena na evropski celini je 56, med članicami EU pa 62.
Danski na vrhu lestvice sledita Finska (88) in Singapur (84), ki je prehitel Novo Zelandijo (83).
Na dnu tabele ni večjih sprememb – Južni Sudan ima indeks 8, Somalija 9, Venezuela 10, Sirija pa 12.
Članstvo v EU ni zagotovilo za dobre rezultate, kar dokazuje padec držav iz regije: Madžarska (41, padec za eno točko), Bolgarija (43, padec za dve točki), Romunija (46, enako kot leta 2023) in Hrvaška (47, padec za tri točke).
Znatne padce so v EU zabeležile Malta (s 51 na 46), Slovaška (s 54 na 49), Španija (s 60 na 56) in Portugalska (s 61 na 57).
Med nekdanjimi socialističnimi državami Evrope je daleč najbolje uvrščena Estonija z oceno 76, med nečlanicami EU pa Gruzija, čeprav njen indeks še naprej pada (s 56 na 54 in leta 2024 na 53).
Transparentnost Srbija poudarja, da pri sestavljanju indeksa zaznave korupcije upoštevajo 13 relevantnih raziskav, ki merijo zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Te raziskave temeljijo na mnenjih in vtisih poslovnih ljudi, vlad in mednarodnih institucij glede koruptivnosti državnih uradnikov in javnih uslužbencev.
Raziskave morajo biti objavljene v zadnjih 24 mesecih, za uvrstitev države na lestvico pa morajo obstajati vsaj trije viri podatkov. Srbija je letos zajeta v osmih relevantnih raziskavah, kar zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti ugotovitev.
Primerjava podatkov z zadnjih 12 let kaže, da je sedem virov informacij za indeks zaznave korupcije ostalo nespremenjenih, v zadnjih sedmih letih pa je uporabljenih istih osem virov.
Za Srbijo so bili uporabljeni podatki iz virov: Global Insight Country Risk Ratings, Bertelsmann Foundation, World Economic Forum, Economist Intelligence Unit, Freedom House, International Country Risk Guide, World Justice Project Rule of Law Index in Varieties of Democracy Project.
Od osmih izvornih raziskav za indeks zaznave korupcije v Srbiji za leto 2024 je bila ocena boljša v štirih, v preostalih štirih pa slabša, kar je privedlo do skupnega padca. Najbolj opazno poslabšanje je bilo pri raziskavi med vodilnimi podjetji za potrebe Svetovnega gospodarskega foruma.
V regionalnem poročilu za vzhodno Evropo in srednjo Azijo Transparency International navaja, da v mnogih državah demokratične institucije slabijo, pravna država pa se poslabšuje zaradi notranjih nestabilnosti in zunanjih pritiskov. To omogoča razcvet korupcije, hkrati pa spodkopava zaupanje javnosti in trajnostni razvoj.
Srbija je v poročilu izpostavljena kot ena izmed držav, ki so "pod drobnogledom". "Srbija (35) nadaljuje upad na indeksu zaznave korupcije, medtem ko naraščata dominacija izvršne oblasti in izpostavljenost institucij korupciji pod rigidnim nadzorom predsednika Aleksandra Vučića," piše v poročilu.
Dodaja se, da je odziv vlade po zrušitvi nadstreška na prenovljeni železniški postaji v Novem Sadu, ko je umrlo 15 ljudi, sprožil množične proteste po državi, kjer so zahtevali odgovornost in v ospredje postavili korupcijo, Vučić pa je v poskusu umiritve krize odobril objavo številnih dokumentov o prenovi postaje.
Nekateri dokumenti in netransparentna izbira podizvajalcev so dodatno okrepili sume o prenapihnjeni vrednosti projekta, navaja Transparentnost Srbija. Tri mesece po dogodku je novosadski javni tožilec prvič napovedal preiskavo domnevne korupcije.
Srbska vlada se močno zanaša tudi na meddržavne sporazume in posebne zakone brez ustreznih protikorupcijskih nadzorov pri organizaciji razstave EXPO ter drugih projektov, načrtovanih do leta 2027, ki so ocenjeni na 18,5 milijarde dolarjev, so še zapisali v Transparentnosti Srbija.
Vir: eKapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs
