Tveganja, ki jih predstavlja konflikt ZDA–Iran za avtomobilsko industrijo

 

Energetska kriza bi lahko omejila avtomobilsko proizvodnjo

Dolgotrajen konflikt med ZDA in Iranom bi lahko povzročil pomembne motnje v globalni avtomobilski industriji, predvsem zaradi izrazitega povišanja cen energije ter pomanjkanja ključnih industrijskih surovin.

Medtem ko osnovni scenarij predvideva kratkotrajno eskalacijo z omejenimi posledicami za dobavne verige zunaj Bližnjega vzhoda, se tveganje sistemskih motenj občutno poveča v primeru dolgotrajnega konflikta in zaprtja Hormuške ožine.


 

Azijsko-pacifiška regija najbolj izpostavljena energetskim šokom

Največje tveganje za avtomobilsko proizvodnjo izhaja iz rasti cen nafte, zemeljskega plina in električne energije. To bi posebej prizadelo Južno in Vzhodno Azijo, kjer je industrija močno odvisna od električne energije iz plinskih elektrarn ter uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Bližnjega vzhoda.

Azijsko-pacifiška regija naj bi sicer prispevala največ k rasti globalne avtomobilske proizvodnje, vendar je hkrati energetsko najbolj ranljiva.
Države, kot sta Tajska in Južna Koreja, imajo visoko odvisnost od plina v elektroenergetskem miksu, hkrati pa velik delež LNG uvažajo iz Katarja in širšega območja Bližnjega vzhoda. Tajska približno 65 % elektrike proizvede iz plina, Južna Koreja pa okoli 28 %, kar ju izpostavlja morebitnim motnjam v dobavi.

Tudi Indija je ranljiva, saj je njen industrijski sektor vse bolj odvisen od plina kot nizko-emisijskega energenta. Ob uvozni odvisnosti v višini približno polovice porabe zemeljskega plina lahko motnje v dobavi LNG neposredno vplivajo na avtomobilsko proizvodnjo in dobavo komponent.
 

Evropska industrija pod pritiskom cen energije

Evropske države so sicer delno zmanjšale odvisnost od plina, vendar ostajajo občutljive na globalni dvig cen energije. Nemčija, Italija in Turčija so med najbolj izpostavljenimi proizvodnimi državami, saj zemeljski plin predstavlja pomemben delež njihovega energetskega miksa.

V primeru dolgotrajnega konflikta bi bili evropski odzivi omejeni zaradi že tako visokih javnih dolgov in omejenega fiskalnega prostora, kar zmanjšuje možnosti za obsežne državne intervencije.
 

Avtomobilski proizvajalci prenašajo pritiske na dobavitelje

Čeprav proizvajalci avtomobilov kratkoročno običajno absorbirajo višje stroške energije, bi bil pri dolgotrajnem šoku njihov manevrski prostor omejen. Oslabljene bilance podjetij, cenovna konkurenca in prestrukturiranje prehoda na električna vozila že pritiskajo na dobičkonosnost.

Zato bi se stroškovni pritiski vse bolj prenašali na dobavitelje prve in druge ravni, kar povečuje tveganje za zaustavitve proizvodnje in pomanjkanje komponent.
 

GCC kot ključni vir aluminija in kemikalij

Države Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) imajo pomemben delež v svetovni dobavi aluminija in petrokemičnih surovin. GCC zagotavlja več kot 20 % globalnega izvoza primarnega aluminija ter velik delež polizdelkov, ki so ključni za avtomobilsko industrijo.

Aluminij se uporablja v številnih kritičnih komponentah vozil, od karoserijskih struktur do baterijskih ohišij pri električnih vozilih. Ker so ti materiali vnaprej integrirani v konstrukcijo vozil, je njihova zamenjava v kratkem času zelo omejena.

Trg aluminija je že napet, saj je bil v letu 2025 zabeležen globalni primanjkljaj približno 537.000 ton. Dodatne motnje v GCC bi lahko še dodatno zaostrile razmere in povzročile omejitve proizvodnje vozil v več regijah.

Hitrost in obseg, s katerima se potencialna pomanjkanja prenesejo v izgube proizvodnje vozil, se razlikujeta po regijah. ZDA približno 21 % primarnega aluminija uvažajo iz GCC, EU približno 19 %, pri čemer delež naraste na okoli 30 %, če vključimo polizdelke in končne izdelke. Japonska približno 25 % uvoza primarnega aluminija pridobi iz Bližnjega vzhoda. Tako so vse glavne avtomobilske proizvodne regije občutno izpostavljene dolgotrajnim motnjam.

Po motnjah v dobavi pri dobaviteljih aluminija so morali nekateri proizvajalci v ZDA začasno zmanjšati ali ustaviti proizvodnjo, pri čemer so bile izgube v stotinah mio USD in več 100.000 vozil.

Poleg aluminija tveganje predstavljajo tudi EPDM guma in ključni petrokemični intermediati (npr. stiren, metakrilati, butilen in nenasičeni ogljikovodiki). Čeprav imajo ti materiali nižji delež v globalni trgovini, so strateško pomembni zaradi omejene zamenljivosti in njihove vloge v zgodnjih fazah dobavnih verig. EPDM je posebej kritičen za avtomobilske komponente, kot so tesnila in cevi.

Čeprav ti materiali predstavljajo relativno majhen delež stroškov vozila, lahko njihovo pomanjkanje ustavi dokončanje ali dobavo vozil, saj zamenjave dobaviteljev pogosto zahtevajo dolge postopke ponovne homologacije in odobritve.


Viri:

• Factiva
• Weekly Emerging Markets Monitor
• Fitch Solutions
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju avtomobilske industrije

Vpliv geopolitičnih napetosti na avtomobilske trge Bližnjega vzhoda


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.