V Indiji in na Kitajskem za slovenska podjetja veliko priložnosti, predvsem na področju čistih tehnologij in v prehrambni industriji
Včerajšnjega seminarja z naslovom »Priložnosti za poslovanje na azijskem trgu – s poudarkom na Indiji in Kitajski,« ki je potekal pod okriljem Javne agencije SPIRIT Slovenija se je udeležilo 40 predstavnikov iz 35 slovenskih podjetij, ki jih zanima poslovanje na azijskem trgu. Na dogodku so bile predstavljene predvsem priložnosti na področju čistih tehnologij v Indiji in v prehrambni industriji na Kitajskem. Govorci so si bili enotni, da indijski in kitajski trg ponujata veliko priložnosti in izzivov za slovenska podjetja, podjetja pa se morajo na poslovanje tam temeljito pripraviti, upoštevati jezikovne in kulturne razlike, najti pravega poslovnega partnerja, prilagoditi svojo ponudbo trgu in jo tudi ustrezno zaščititi, predvsem pa se oborožiti s potrpežljivostjo, saj do sklenitve posla običajno pride šele v nekaj letih.
V pozdravnem nagovoru je mag. Matej Skočir iz javne agencije SPIRIT Slovenija pojasnil, da kitajski trg z 1,3 milijarde in indijski z 1,24 milijarde prebivalcev ponujata veliko priložnosti, vendar pa je začetek poslovanja tam za večino malih in srednje velikih slovenskih podjetij organizacijsko in finančno zelo zahteven projekt. Zato jim SPIRIT Slovenija nudi podporo z vrsto brezplačnih storitev, od izobraževanja, svetovanja, izvedbe gospodarskih delegacij, organizacije ter sofinanciranja skupinskih in individualnih sejemskih nastopov, sofinanciranja izdelave tržnih raziskav, pomoč pa ponujajo tudi druge organizacije.
Zhao Xiufen, ekonomska svetovalka z Veleposlaništva Ljudske Republike Kitajske v Ljubljani je poudarila, da si Kitajska prizadeva povečati obseg tujih neposrednih investicij, zato je sprejela številne ukrepe za privabljanje tujih investitorjev, predvsem na področju razvoja in raziskav. V ta namen je kitajska vlada pred kratkim izdala tudi osveženi Katalog smernic za tuje investitorje na Kitajsko, ki razvršča različne industrijske sektorje med tiste, ki jih kitajska politika spodbuja, omejuje ali prepoveduje. Poudarila je, da številna slovenska podjetja že uspešno poslujejo na kitajskem trgu, vse več kitajskih podjetij postopno širi svoje poslovanje na prekomorske trge, v Sloveniji je tako 109 podjetij s kitajskim kapitalom.
V nadaljevanju je Alexander Alles predstavil Eurochambres, združenje 43 evropskih gospodarskih zbornic, ki je bilo ustanovljeno 1958. »Predstavljamo 2000 regionalnih in lokalnih zbornic z 20 milijoni podjetij, prihodek teh podjetij pomeni 37 odstotkov svetovnega BDP«, je pojasnil. Pod njihovim okriljem poteka več programov v podporo evropskim podjetjem pri prodoru na tuje trge, kar zadeva indijski in kitajski trg pa sodelujejo tudi EBTC India in EU SME Centrom v Pekingu.
»Prizadevanja nove indijske vlade so usmerjena k večjemu gospodarskemu razvoju Indije. Vlada pripravlja nacionalni program Make in India, ki naj bi spodbudil domača in tuja podjetja, da proizvodnjo svojih izdelkov preselijo v Indijo, s čemer bi Indija postala svetovno proizvodno središče. Cilj je, da bi Indija do leta 2020 na lestvici držav, v katerih je ugodno poslovati, iz trenutno 194. mesta prišla med prvih 50 držav. V zadnjih desetih letih je Indija zabeležila preko 155 milijard evrov tujih investicij, med prvimi tremi investitorkami pa prednjačijo Velika Britanija, Nemčija in Francija,« je dejal Joel Fernandes, regionalni direktor EBTC India. »Velik potencial predstavljajo čiste tehnologije, ki naj bi do leta 2020 ustvarile kar dobrih 10 milijonov novih delovnih mest.« V nadaljevanju je predstavil delovanje njihovega centra, ki tujim podjetjem, ki bi želeli poslovati v Indiji pomaga raziskati in razumeti indijski trg ter kulturo, prilagoditi izdelek, storitev za indijski trg, ustanoviti podjetje oziroma spoznati pravega poslovnega partnerja za njihov posel, se povezati z globalnimi investitorji ter ustrezno zaščititi svoj posel v Indiji. EBTC India, ki se osredotoča predvsem na čiste tehnologije: biotehnologijo, energetiko, logistiko, zelene tehnologije in okoljevarstvene tematike, posluje z 39 poslovnimi partnerji iz Indije in sveta.
Ludmila Hyklova, strokovnjakinja pri EU SME Centru v Pekingu je na kratko predstavila delovanje tega centra, ki je financiran s strani Evropske unije, in ponuja vrsto brezplačnih storitev za mala in srednje velika evropska podjetja pri vzpostavitvi poslovanja na kitajskem trgu. Izpostavila je, da je med drugim za uspeh na tem trgu ključnega pomena najti pravega poslovnega partnerja. »Večina kitajskih podjetij si želi sodelovanja s tujimi podjetji in poslujejo pošteno ter so z njimi pripravljena razvijati dolgoročna partnerstva, vseeno pa je treba biti pozoren na problematične partnerje, zato je še pred sklenitvijo kakršnega koli sodelovanja obvezno treba preveriti potencialnega poslovnega partnerja, njegovo poslovno licenco, spletno stran, finančno stanje, ga večkrat obiskati, tudi nenapovedano, govoriti z zaposlenimi, dobavitelji, konkurenco …« Kitajski trg je zelo raznolik, spreminjajoč se in kompleksen, na njem vlada velika konkurenca. Za konec je Ludmila Hyklova osvetlila še številne poslovne priložnosti na različnih področjih in v sektorjih, ki se z nadaljnjo gospodarsko rastjo za slovenska in evropska MSP podjetja ponujajo na kitajskem trgu: zdravstvo, gradbeništvo (predvsem trajnostna gradnja), e-poslovanje, storitveni sektor, IKT, zelene tehnologije in drugo. Priložnost je tudi prehrambna industrija, zaradi zakonskih regulativ je na Kitajsko najlažje izvažati vino, najbolj zahteven pa je uvoz živih živali. Sicer pa Kitajska največ mesa uvozi iz ZDA, največ zelenjave iz Velike Britanije in največ sadja iz Švedske.
Za konec je Jurjen Groot iz China IPR SME Helpdeska, predstavil delovanje organizacije pod okriljem Evropske komisije, ki ponuja praktične informacije in pomoč evropskim podjetjem pri zaščiti in uveljavljanju pravic, povezanih z intelektualno lastnino na Kitajskem. »Kitajska še vedno ostaja ena izmed najbolj problematičnih dežel, kar zadeva varstvo pravic in zaščito intelektualne lastnine, zato je treba temu področju pred začetkom poslovanja na tem trgu posvetiti veliko pozornosti. Podjetja morajo biti pozorna « je dejal in pojasnil, na kakšen način zaščititi intelektualno lastnino na Kitajskem, trajanje in stroški tovrstne zaščite ter kje uveljavljati svoje pravice, ko pride do njihovih kršitev.
Seminar je SPIRIT Slovenija pripravila skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter v sodelovanju z EBTC India v New Delhiju, EU SME Centrom v Pekingu, China IPR SME Helpdesk v Pekingu in Eurochambres iz Bruslja. Več informacij o EU SME Centru, EBTC India, China IPR SME Helpdesk in Eurochambres: www.eusmecentre.org.cn, http://ebtc.eu, http://www.china-iprhelpdesk.eu/ in http://www.eurochambres.be.
