V Kazahstan priteka vse več tujih naložb
Večino omenjenih naložb je priteklo v energetski in rudarski sektor, saj je Kazahstan bogat z naravnimi viri, predvsem nafto, zemeljskim plinom in barvnimi kovinami. Veliko omenjenega denarja je država namenila tudi za razvoj, kar je priložnost tudi za slovenska podjetja, ki morda nekoliko bolje poznajo pogoje poslovanja v državah nekdanje Sovjetske zveze kot npr. nekatera druga zahodna podjetja.
Če so v Kazahstan pred 15 leti "drvela" predvsem naftna in plinska podjetja, zdaj v to državo investirajo in odpirajo svoja predstavništva tudi podjetja iz finančnega sektorja in podjetja s področja predelovalne dejavnosti. Kazahstan ima 16,5 milijona prebivalcev in podobno kot večina z naravnimi viri bogatih držav zelo malo lastne industrije. Država poleg nafte, plina, barvnih kovin in urana - lani je Kazahstan postal največji izvoznik urana na svetu - proizvaja in izvaža le še kmetijske izdelke.
Zato je priložnosti za tuja podjetja, tudi slovenska, veliko. Slovenska podjetja so npr. zelo zainteresirana za kazahstanske surovine, kot so energenti, kovine in usnje, na strani izvoza pa je veliko prostora za izvoz farmacevtskih izdelkov, prehrambenih izdelkov, kmetijske opreme, opreme za proizvodnjo hrane, okoljskih in vodnih rešitev, strojegradnje, hidrogradnje, logistike (Luka Koper) in gradbeništva. Kazahstan si je zastavil ambiciozen cilj izgradnje infrastrukture do leta 2020, kazahstanski predstavniki pa so večkrat poudarili, da pri teh projektih vidijo tudi slovenska podjetja.
Slovenska podjetja, predvsem mala in srednja, se povečini za večjo navzočnost na kazahstanskem trgu ne odločajo zaradi nepoznavanja države in gospodarstva, precej pa se jih tudi boji pasti, ki so navzoče na tem trgu. Kazahstan je v zadnjih nekaj letih sicer začel izvajati obsežne strukturne reforme, s katerimi želi zagotoviti večjo transparentnost na trgu in podjetjem bolj prijazno okolje. Kljub temu pa je v državi še precej navzoča korupcija, kar precej podraži vstop podjetij na trg in kasneje tudi samo poslovanje, pa tudi različne administrativne ovire.
Številne težave imajo tuja podjetja pri carinskih postopkih, ki so pogosto "prirejena za vsakega uvoznika posebej", pa tudi ovire zaradi različnega razumevanja zakona na ravni države in lokalnih skupnosti. Postopki pri državnih uradih so brez plačila podkupnine praviloma dolgotrajni, birokracija je široko razvejana, sodstvo pa je precej počasno, kar dodatno otežuje poslovanje. Kljub temu pa nekaj slovenskih podjetij dobro deluje v Kazahstanu, npr. Krka, kar bi bilo za posnemati.
Trgovinske odnose med Slovenijo in Kazahstanom - menjava sicer dosega le nekaj deset milijonov evrov - ureja podpisan sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in to državo, ki je stopil v veljavo 1. julija 1999. Omenjeni sporazum predvideva postopno liberalizacijo trgovine in sodelovanje pri vzpostavitvi demokratičnih institucij.
Kazahstan je največji trgovinski partner EU v srednji Aziji, saj trgovinska menjava znaša več kot 15 milijard evrov, kar je več kot vse ostale srednjeazijske in kavkaške države skupaj. Zaradi uvoza energentov EU v trgovini s Kazahstanom beleži trgovinski primanjkljaj.
Zanimiva spletna stran o Kazahstanu:
