V Q1 2025 so se emisije toplogrednih plinov v EU povečale

Po podatkih, ki jih je objavil Eurostat, so emisije toplogrednih plinov v EU v Q1 2025 dosegle 900 mio ton CO₂-ekvivalenta. To predstavlja 3,4 % povečanje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, ko so emisije znašale 871 mio ton.

Ta rast je presegla tempo evropskega gospodarstva, saj se je BDP v EU v prvih 3 mesecih leta 2025 povečal za bolj zmernih 1,2 %.


 

Analiza po sektorjih

Med analiziranimi sektorji so največji povzročitelji emisij gospodinjstva, ki so ustvarila 25,5 % celotnih emisij. Sledita oskrba z elektriko in plinom (19,3 %) ter predelovalna industrija (18,6 %).

Kljub temu pa sta prav prva 2 sektorja največ prispevala k povečanju emisij na začetku leta 2025. Energetski sektor je v primerjavi z letom prej povečal emisije za 13,6 %, emisije iz gospodinjstev pa so se povečale za 5,6 %.

Kljub splošni rasti emisij so nekateri deli gospodarstva uspeli zmanjšati svoj okoljski vpliv:

• prometni sektor (-2,9 %)
• kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (-1,4 %)
• predelovalna industrija (-0,2 %).

 

Analiza po državah

Med 27 državami članicami jih je 20 zabeležilo povečanje emisij, pri čemer so izstopale Bolgarija, Češka, Ciper, Madžarska, Grčija in Poljska, vse s povečanjem za več kot 5 %.

Na drugi strani je 7 držav zmanjšalo svoje emisije, med njimi Malta (-6,2 %), Finska (-4,4 %) in Danska (-4,3 %), ki so zabeležile največje upade.

Po navedbah Eurostata je štirim od teh držav (Danska, Finska, Malta in Švedska) uspelo zmanjšati količino onesnaževalnih plinov, obenem pa doseči gospodarsko rast.

Estonija, Latvija in Luksemburg, ki so sicer zmanjšale emisije, a so hkrati zabeležile tudi gospodarsko krčenje.


 

Težave EU pri usklajevanju ciljev gospodarske rasti z zmanjševanjem ogljičnega odtisa

Eurostatova analiza kaže, da podatki potrjujejo težave EU pri usklajevanju ciljev gospodarske rasti z zmanjševanjem ogljičnega odtisa. Znatno povečanje emisij iz energetskega sektorja kaže na pritisk, s katerim se spopada zeleni prehod v kontekstu visoke porabe elektrike in plina.

EU si prizadeva pospešiti doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora, ki predvideva zmanjšanje emisij za najmanj -55 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

Na področju ravnanja z odpadki si EU prizadeva zagotoviti, da bo do konca tega desetletja recikliranih vsaj 60 % komunalnih odpadkov, kar pa je še vedno daleč od 48,2 %, zabeleženih leta 2023.

Viri:

• Factiva
• CE NoticiasFinancieras
• Eurostat
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Se EU oddaljuje od trajnosti?



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.