V Srbiji več kot 9000 insolventnih podjetij, 40.000 jih je blokiranih
V Srbiji je bilo lani več kot 9.000 podjetij insolventnih, kar predstavlja 105,8 % zvišanje v primerjavi s prejšnjim letom, s čimer je država na prvem mestu v Evropi. Vendar to ni edini "črn podatek", ki priča o stanju domačega gospodarstva.
Število podjetij in podjetnikov z resnimi finančnimi težavami pri poslovanju je veliko večje, medtem ko se seznam blokiranih računov že leta vrti okoli 40.000. To nakazuje, da gre za sistemski problem in da zastoji pri plačilih niso le posledica krize zaradi covida in vojne v Ukrajini.
Po podatkih Narodne banke Srbije je leta 2018 imelo 54.023 podjetij in podjetnikov blokirane račune v skupni vrednosti 294,25 milijarde dinarjev. Naslednje leto se je število zmanjšalo za približno 10.000, pri čemer so bile ugotovljene obveznosti v višini 233,35 milijarde.
Vendar to ni bil znak izboljšanja stanja na domačem trgu, temveč posledica izbrisa neaktivnih podjetij, saj je Agencija za gospodarske registre začela uporabljati institut prisilne likvidacije. Ta ukrep je zajel podjetja, ki v zadnjih dveh letih niso predala zaključnih računov ali so ostala brez zastopnika.
Proces "čiščenja" evidenc od neaktivnih podjetij se je nadaljeval, tako da je bila lani likvidacija uvedena za 5.921 podjetij, iz registra pa je bilo izbrisanih 5.766 družb. Februarja 2023 je bila likvidacija sprožena za 3.956 pravnih oseb, do konca letošnjega leta pa se pričakuje, da bo seznam še daljši. Število blokiranih računov se ni bistveno spremenilo, giblje se okoli 40.000, kar predstavlja 5,4 % skupnega števila podjetij in podjetnikov. Res je, da se je med letoma 2020 in 2021 nekoliko zmanjšalo, vendar se je to nadoknadilo lani (skupno 41.978) in v začetku letošnjega leta (41.349 na dan 31. maja).
Hkrati se je povečal delež podjetnikov ne samo na tem seznamu, temveč tudi v skupni višini blokiranih sredstev, ki je konec prejšnjega meseca dosegla skoraj 200 milijard.
Čeprav se kar nekaj podjetij na seznamu blokiranih nahaja že več kot deset let, na nek način še vedno poslujejo, izogibajoč se plačilom. Le okoli 1,5 % podjetij jih konča v stečaju. Lani je bil po podatkih Agencije za licenciranje stečajnih upraviteljev (ALSU) stečajni postopek uveden za 435 podjetij, letos do konca maja pa za 162 podjetij.
Številka bi zagotovo bila nekoliko višja, če bi bili v ta postopek vključeni podjetniki. Za zdaj to ni mogoče, zato za nastale dolgove odgovarjajo s celotnim osebnim premoženjem tudi po zaprtju obrata.
Postopki, ki se sprožijo v skladu s Stečajnim zakonom, še vedno trajajo povprečno štiri leta in en mesec, medtem ko je povprečje za postopke, vodene v skladu s Zakonom o stečajnem postopku, eno leto in deset mesecev. Pred gospodarskimi sodišči trenutno aktivno teče 1.661 stečajev.
"Povečanje števila nelikvidnih podjetij kaže na poslabšanje stanja v gospodarstvu. To se je zgodilo lani, verjetno deloma zaradi nekaterih pomembnih podražitev, ki jim vsa podjetja niso mogla slediti. Stroški vstopnih materialov so se povečali, podjetja pa tega niso mogla prenesti na svoje cene. Tudi rast obrestnih mer je negativno vplivala na gospodarstvo," je povedal Milojko Arsić, profesor na Ekonomski fakulteti v Beogradu.
K splošni nelikvidnosti prispeva tudi država, ki sama presega zakonske roke plačila dobaviteljem. V začetku junija je skupni znesek zapadlih plačil na ravni Republike znašal 41,67 milijarde dinarjev, od tega nekaj več kot 10 milijard zadeva neposredne prejemnike, pri čemer se največje zneske dolgov beleži pri Ministrstvu za javne naložbe (4,1 milijarde) in Ministrstvu za zdravje (1,3 milijarde).
Pri posrednih prejemnikih so najvišji »rdeči« zneski pri uporabnikih sredstev RFZO (24,4 milijarde skupno) ter samem RFZO (3,5 milijarde).
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs
