Velik odziv na razpis za tehnologije z ničelno neto vrednostjo
Evropska komisija je prek razpisa sklada za inovacije za tehnologije z ničelno neto vrednostjo prejela 337 predlogov iz 27 držav. Vlagatelji so zaprosili za 24,6 milijarde evrov, kar je več kot šestkrat več od razpoložljivega proračuna. Največ prijav so poslali na temo splošnih velikih projektov, in sicer 137, sledijo jim proizvodnja čistih tehnologij s 56 prijavami, splošni srednji projekti in pilotni projekti s po 51 prijavami ter splošni mali projekti z 42 prijavami. Zdaj sledi ocenjevanje prispelih predlogov.
Število vlog v glavnih kategorijah, ki jih podpira Sklad za inovacije, je naslednje:
- 204 za energetsko intenzivne industrije, vključno z zajemanjem, uporabo in shranjevanjem ogljika,
- 64 za obnovljive vire energije,
- 35 za shranjevanje energije,
- 34 za mobilnost, vključno s pomorskim, letalskim in cestnim prometom.
V okviru razpisa IF23 so bile prijave projektov povabljene v okviru petih tem glede na njihov obseg s posebno temo za proizvodnjo čistih tehnologij in za pilotne projekte. Največ prijav je prispelo na temo splošnih velikih projektov, na katero je prispelo 137 prijav, sledijo teme proizvodnje čistih tehnologij s 56 prijavami, splošnih srednje velikih projektov in pilotnih projektov s po 51 prijavami ter splošnih malih projektov z 42 prijavami.
Veliko število prijav na razpis IF23 in proračun v višini 4 milijard EUR, ki ga še ni bilo, potrjujeta ključno vlogo Sklada za inovacije pri podpiranju vodilnih evropskih proizvajalcev čistih tehnologij in povečevanju proizvodnih zmogljivosti EU za tehnologije z ničelno neto vrednostjo. EU je zavezana krepitvi evropskih proizvodnih zmogljivosti čistih tehnologij, konkurenčnosti in odpornosti dobavne verige, kot je določeno v Zakonu o neto ničelni industriji. Rezultati razpisa kažejo na velik potencial, da prispevajo k predlaganemu 90-odstotnemu cilju EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je določen v strategiji o podnebnih ciljih za leto 2040. Podprli bodo tudi energetske in podnebne prednostne naloge, določene v industrijskem načrtu Green Deal, načrtu REPowerEU in Evropski banki za vodik.
Kar zadeva sektorje, se večina vlog nanaša na kemikalije in vodik. Zaradi revizije direktive o sistemu trgovanja z emisijami se v novih upravičenih sektorjih kaže veliko zanimanje za program, saj več kot 70 % vlog, predloženih v okviru kategorije mobilnosti, prihaja iz pomorskega sektorja, ki mu sledita letalski in cestni promet.
Za projekte na področju proizvodnje čistih tehnologij je bil razpoložljivi proračun podvojen na 1,4 milijarde evrov. Prejete vloge zajemajo vse vrste tehnologij, ki obetajo okrepitev evropskih inovacijskih in industrijskih zmogljivosti ter zagotavljanje strateške avtonomije Evrope. Največji delež vlog za proizvodnjo sestavnih delov se nanaša na proizvodnjo vodika. Temu tesno sledi proizvodnja sestavnih delov za vrednostno verigo baterij, nato pa sledijo predlogi za proizvodnjo različnih sestavnih delov za obnovljive vire energije, sončno in vetrno energijo ter toplotne črpalke.
Za projekte proizvodnje čistih tehnologij je bil razpoložljivi proračun podvojen na 1,4 milijarde EUR. Prejete vloge zajemajo vse vrste tehnologij, ki obetajo okrepitev evropskih inovacijskih in industrijskih zmogljivosti ter zagotavljanje strateške avtonomije Evrope. Največji delež vlog za proizvodnjo sestavnih delov se nanaša na proizvodnjo vodika. Temu tesno sledi proizvodnja sestavnih delov za vrednostno verigo baterij, nato pa sledijo predlogi za proizvodnjo različnih sestavnih delov za obnovljive vire energije, sončno in vetrno energijo ter toplotne črpalke.
Zaključek razpisa IF23 sovpada z objavo poročila o dialogu o čistem prehodu, v katerem so predstavljeni dialogi med Evropsko komisijo in industrijo o podpori industriji pri oblikovanju poslovnega modela, primernega za gospodarstvo brez ogljika. To sporočilo vsebuje tudi prispevke o nekaterih gradnikih, ki lahko prispevajo k okrepljenemu industrijskemu pristopu v skladu s trajnostno Evropo. Zaključek razpisa sovpada tudi s konferenco Sklada za inovacije o čistih tehnologijah 2024, na kateri so bile obravnavane poti za podporo evropski proizvodnji naprav čistih tehnologij in njihovih sestavnih delov.
Evropska izvršna agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) bo nemudoma začela z ocenjevanjem vlog glede na merila dopustnosti in upravičenosti. Predlogi, ki bodo uspešno prestali ta prvi korak, bodo nato ocenjeni glede na merila za dodelitev.
Prijavitelji bodo o rezultatih ocenjevanja obveščeni v četrtem četrtletju leta 2024, uspešni vlagatelji pa bodo v prvem četrtletju leta 2025 podpisali sporazume o dodelitvi sredstev. Obetavni projekti, ki niso dovolj zreli za pridobitev nepovratnih sredstev ali niso izbrani zaradi proračunskih omejitev, lahko koristijo pomoč za razvoj projektov (PDA).
Zaradi presežka prijav je mogoče, da številni projekti kljub izpolnjevanju vseh ocenjevalnih meril ne bodo prejeli nepovratnih sredstev. Tem projektom bo podeljen pečat suverenosti (kot je uveden v platformi Strateške tehnologije za Evropo), kar bo olajšalo njihovo financiranje iz drugih virov (na primer iz drugih evropskih ali nacionalnih programov).
Pripravil:
Boštjan Šinkovec
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje
e-naslov: bostjan.sinkovec@sbra.be
