Vesoljski podatkovni centri naj bi spremenili svet umetne inteligence

 

Ambiciozen načrt za prevlado v umetni inteligenci zunaj Zemlje

Elon Musk, ustanovitelj in izvršni direktor podjetij SpaceX in xAI, želi z združitvijo svojih podjetij uresničiti enega najbolj ambicioznih tehnoloških projektov doslej: vzpostavitev obsežnih podatkovnih centrov za umetno inteligenco (AI) v vesolju.

Po njegovih besedah globalnega povpraševanja po električni energiji za AI preprosto ni več mogoče zadovoljiti le s kopenskimi rešitvami. Podatkovni centri so steber AI in zahtevajo ogromne količine energije.

Z neposrednim izkoriščanjem skoraj neprekinjene sončne energije z nizkimi obratovalnimi in vzdrževalnimi stroški bodo ti sateliti dosegli prelomno stroškovno in energetsko učinkovitost ter bistveno zmanjšali okoljski vpliv podatkovnih centrov na Zemlji.

Združitev pomeni pomemben strateški korak k oblikovanju vertikalno integriranega tehnološkega konglomerata, ki bo združeval razvoj raketnih sistemov, AI, satelitskih komunikacij ter digitalnih platform zunaj Zemlje.

Skupna vrednost podjetja po združitvi je ocenjena na 1.250 mlrd USD.

Čeprav je SpaceX edino podjetje, ki trenutno izvaja načrt takšnega obsega, ni edino, ki si prizadeva za vesoljsko računalništvo. Vsaj 6 drugih ameriških podjetij, vključno z Alphabet GOOG GOOGL, ima prav tako načrte za orbitalne podatkovne centre.
 

 

Načrt za milijon satelitov v orbiti

Jedro Muskove vizije je izstrelitev konstelacije milijon satelitov, ki bi krožili okoli Zemlje in neposredno izkoriščali sončno energijo za napajanje orbitalnih podatkovnih centrov za AI.

Scenarij, v katerem bi SpaceX dejansko izstrelil milijon satelitov je malo verjeten, saj podjetja pogosto zaprosijo za dovoljenja za večje število satelitov, kot jih nameravajo dejansko namestiti, saj si s tem zagotovijo večjo tehnično in razvojno prilagodljivost pri zasnovi celotnega sistema.

Tudi SpaceX je v preteklosti sledil tej praksi. Za projekt Starlink je sprva zaprosil za dovoljenje za kar 42.000 satelitov, medtem ko jih je danes v orbiti dejansko nameščenih približno 9.500.

V Zemljini orbiti je trenutno skupno približno 15.000 satelitov.
 

Ogromni stroški in izzivi financiranja

Potrebe po kapitalu za tak projekt so preprosto ogromne in bi zahtevale osupljivo količino zunanjega financiranja.

Po izračunu analitikov družbe MoffettNathanson bi lahko načrt za pogon AI stal 1/6 ameriškega BDP, ki znaša okoli 31.000 mlrd USD.
Za uresničevanje zastavljenih ciljev bi moral SpaceX vsako leto dodati približno 100 GW zmogljivosti za računalništvo AI, kar bi zahtevalo kapitalske izdatke med 4.000 in 5.000 mlrd USD.

Del sredstev za financiranje projekta naj bi SpaceX pridobil s prvo javno ponudbo delnic (IPO), ki je po poročanju Financial Timesa načrtovana že za sredino junija. Podjetje želi zbrati do 50 mlrd USD dolarjev, ob vrednotenju, ki bi lahko doseglo 1.500 mlrd USD – kar bi pomenilo največji IPO v zgodovini.
 

Logistični in tehnični izzivi

Za uresničitev ciljev bi moral SpaceX v orbito vsako leto poslati približno 200.000 satelitov, ob predpostavki, da vsak satelit zdrži 5 let. To bi zahtevalo približno 3.300 izstrelitev na leto.

Če bi bilo vsako plovilo Starship (SpaceX-ova super težka nosilna raketa za večkratno uporabo) mogoče ponovno uporabiti do 100-krat, bi bilo treba vsako leto izdelati vsaj 30 novih raket, poleg dodatnih plovil za druge misije. To bi zahtevalo tudi izjemno razširjene dobavne verige, potrebne za podporo tako obsežnemu projektu.

Analitiki Deutsche Bank opozarjajo, da vesoljsko sevanje pospešuje degradacijo čipov, vzdrževanje v orbiti pa je lahko nepraktično. Kljub temu Musk in drugi zagovorniki menijo, da so orbitalni podatkovni centri dolgoročno edina vzdržna rešitev za energetske zahteve AI.
 

Muskova vizija Lune

Čeprav je Musk prej lunarne misije označeval za moteče, je zdaj njihov pomen povečal.
NASA je odprla pogodbo za misiji Artemis III in IV ter SpaceX in Blue Origin pozvala k razvoju pristajalnega modula.

SpaceX bi lahko omogočil prevoz ogromnih količin tovora na Luno, kjer bi lahko nastali stalni proizvodni in raziskovalni obrati. Tovarne na Luni bi lahko izdelovale satelite in jih pošiljale še globlje v vesolje.


Viri:

• Factiva
• Reuters
• MarketWatch
• CE NoticiasFinancieras
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju vesoljske industrije

Vesoljsko gospodarstvo v razcvetu

Poslovno okolje ZDA
 


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.