Zaradi CBAM iz Srbije v EU ni bil izvožen niti en kilovat električne energije: izvoz padel za 27 %

Evropska unija je 1. januarja začela uporabljati dajatev na emisije ogljika, znano kot Carbon Border Adjustment Mechanism (CBAM), za srbska podjetja, ki proizvajajo jeklo, aluminij, cement, gnojila in električno energijo. Ta novost, s katero so uvedli sistem zaračunavanja čezmejne takse na emisije ogljikovega dioksida za uvoz blaga v Evropsko unijo, je v samo dveh mesecih povzročila občutne pretres v srbski ekonomiji.



Elektroprivreda Srbije (EPS) od 1. januarja do konca februarja ni izvozila niti enega kilovata električne energije na to tržišče, medtem ko so podjetja iz energetsko intenzivne industrije zabeležila 27-odstotni padec izvoza.

Ti podatki potrjujejo »črne« napovedi strokovnjakov, ki so opozarjali, da Srbija ni pravočasno našla poti za izpolnitev podnebnih ciljev in obveznosti, prevzetih v okviru Paris Agreement in Sofijske deklaracije. Zato je cilj zmanjšanja emisij za 33 % do leta 2030 glede na leto 1990 za Srbijo težko dosegljiv, stroški pa bodo zelo visoki.

Davek se namreč plačuje na tono izpuščenega ogljikovega dioksida, pa tudi drugih škodljivih snovi. Cena ni fiksna in je bila lani med 80 in 90 evri. Prav tu nastajajo pretresi v srbski ekonomiji, saj bodo izvozniki jekla, aluminija, cementa, gnojil in električne energije morali plačati ta davek, kar podraži njihove proizvode in zmanjšuje njihovo konkurenčnost na evropskem trgu.

– Od 1. januarja 2026 Elektroprivreda Srbije ni izvažala električne energije v Evropsko unijo. CBAM je vplival na zmanjšanje konkurenčnosti na trgu EU, ob trenutni ceni CO2 75 evrov in emisijskem faktorju 1,04 pa bi strošek CBAM na megavatno uro znašal 78 evrov – navajajo v EPS.

To v praksi pomeni, da bi se električna energija EPS na evropskem trgu podražila za približno 78 evrov na megavatno uro.

Tudi iz Združenja srbske energetsko intenzivne industrije potrjujejo opazen padec izvoza njihovih proizvodov na trg EU.

– Natančni podatki za vsako podjetje bodo znani do konca marca, vendar je na ravni združenja padec izvoza od 1. januarja do 1. marca znašal 27 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Gre za drastično zmanjšanje, ki se bo zagotovo odrazilo v poslovanju teh podjetij – pravijo.

Pojasnjujejo tudi, da strošek CBAM formalno plača kupec v EU, vendar se v praksi vključi v ceno proizvoda.

– Če zaradi tega cena postane previsoka, proizvod izgubi konkurenčnost in ga ni več mogoče prodajati na trgu. Tako proizvajalci iz Srbije izgubljajo tržni položaj v EU, zlasti ker CBAM deluje hkrati z drugimi trgovinskimi ovirami, kot so kvote za jeklo in različne druge omejitve.

Poleg tega podjetja iz Srbije poslujejo na trgu EU, vendar zunaj njenega regulatornega sistema, kar ustvarja dodatne stroške in negotovost v primerjavi s proizvajalci znotraj Unije. Dodatno negotovost povzroča dejstvo, da uredba CBAM še ni povsem dokončno opredeljena, zato proizvajalci nimajo jasnih in stabilnih pravil, na podlagi katerih bi lahko načrtovali proizvodnjo, investicije in izvoz – navajajo iz združenja za revijo NIN.

Na takšno situacijo je že oktobra lani opozoril tudi Fiskalni savet Republike Srbije ob predstavitvi analize o CBAM.

– Strošek ogljične takse za izvoznike železa, jekla, aluminija, gnojil, cementa in električne energije bi lahko leta 2026 dosegel do 250 milijonov evrov. Največji izziv bo pred EPS. Na primer: ena megavatna ura v izvozu trenutno stane približno 100 evrov, ta taksa pa jo bo podražila za približno 60 evrov, tako da bo cena dosegla 160 evrov. Naše ocene kažejo, da bodo stroški zaradi plačevanja ogljične takse leta 2026 znašali približno 200 milijonov evrov – so navedli.

Jasno je, da Srbija, pa tudi druge države Zahodnega Balkana, težko sledijo obveznostim, ki jih nalaga Bruselj. To še toliko bolj velja, ker je Svet EU pred nekaj dnevi formalno sprejel spremembe Zakona o podnebju, ki države članice zavezujejo, da do leta 2040 zmanjšajo emisije toplogrednih plinov za 90 %, do leta 2050 pa dosežejo podnebno nevtralnost.

Presenetljivo je, da je ta predlog naletel na velik odpor nekaterih evropskih vlad in poslancev Evropskega parlamenta, zlasti iz Italije, Poljske, Madžarske in Češke, ki zahtevajo zamrznitev ali odpravo cene CBAM zaradi geopolitičnih razmer in krize na Bližnjem vzhodu.

Poznavalci razmer menijo, da tega sistema omenjene države verjetno ne bodo mogle odpraviti, predvsem zato, ker ga je zgradila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Razlaga je v tem, da bi sprememba pravil pomenila diskriminacijo industrij, ki so že vlagale v razogljičenje.

Paradoks teh pravil je, da se stroge zahteve EU o zmanjšanju emisij za 90 % do leta 2040 in doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050 ne nanašajo na države, kot je Kitajska, niti na številne azijske, afriške in latinskoameriške države.

Na primer, Kitajska je svoj hiter gospodarski razvoj zgradila na premogu, zato so bile njene emisije že leta 2019 večje od skupnih emisij vseh razvitih držav skupaj. Čeprav se ta delež v zadnjih letih nekoliko zmanjšuje, Peking še vedno predstavlja paradoks v globalnih podnebnih prizadevanjih.

Po eni strani se predstavlja kot globalni vodja pri proizvodnji in izvozu čistih tehnologij ter dominira v dobavnih verigah solarnih panelov, baterij in električnih vozil. Po drugi strani pa domača energetska politika jasno kaže, da premog ostaja osrednji steber energetskega sistema.

Takšna strategija lahko resno ogrozi globalne cilje razogljičenja, saj emisije iz Kitajske in drugih držav ne ostajajo znotraj njihovih meja. Zato nekatere članice EU menijo, da bi morala Evropska komisija na sestanku 19. marca zamrzniti ceno CO2 ali podaljšati brezplačne kvote.

Za države Zahodnega Balkana in Srbijo bi to kratkoročno olajšalo položaj, dolgoročno pa bi odložilo modernizacijo industrijskih obratov. Ker je bil za »umazane« industrije v Srbiji od 1. januarja uveden tudi nacionalni CBAM – davek na CO2 v višini štirih evrov na tono – bi se ta sredstva morala uporabiti za modernizacijo, vendar ostaja vprašanje, ali bodo zadostovala.

Skratka, prve izkušnje s CBAM za srbska podjetja v teh dveh mesecih kažejo, da mora država oblikovati jasnejšo strategijo na področju podnebnih sprememb. V nasprotnem primeru stroškov ne bodo nosili le EPS in energetsko intenzivne industrije, temveč tudi vsi davkoplačevalci.

Vir: Ekapija


Pripravil:

Slovenski poslovni klub
e-naslov: klub@spk.rs

 

Preberite tudi:

Storitve slovenskih poslovnih klubov v tujini
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.