5 najpomembnejših odločitev pred zagonom internacionalne spletne trgovine
Ste uspešno malo ali malce večje podjetje, ki se je na lokalnem trgu dobro pozicioniralo. Uporabniki vaše izdelke poznajo in radi posegajo po njih. Za nadaljnjo rast podjetja ste se odločili, da svoje poslovanje razširite tudi na tuje trge s pomočjo spletne trgovine. Sprejeli ste verjetno najpomembnejšo in največjo odločitev za naslednjo fazo vašega podjetja.
Kaj sedaj? Čaka vas še kopica pomembnih odločitev, ki bo vplivala na uspešnost vašega vstopa na tuji trg. V nadaljevanju vam bomo predstavili 5 ključnih vprašanj, na katera morate odgovoriti ob vzpostavitvi internacionalne spletne trgovine. Kako postaviti samo spletno trgovino pa si preberite v članku Spletna trgovina – koraki do prvega prodanega izdelka na spletu.
1. Izbor trgov, na katere želite vstopiti
Če želite širiti svoje podjetje z vstopom na tuje trge, morate najprej dobro razumeti svoj izvozni potencial in oceniti primernost posameznega trga za uvoz. To zahteva dobro analizo trga, ki mora vključevati analizo trendov, analizo tržnih segmentov in analizo konkurence.Da boste lahko upravičili vstop na tuje trge morate analizirati trende potrošnje in navade uporabnikov. Analiza trendov naj upošteva vse dejavnike, ki lahko vplivajo na rast ali upad povpraševanja po vaših izdelkih ali storitvah.
S pomočjo analize tržnih segmentov boste dodobra spoznali tudi potencialne kupce in njihove navade. Izluščiti morate svoje prednosti in identificirati priložnosti na tujih trgih. Tako boste najbolje našli primeren način pozicioniranja svojega produkta na trgu.
Analiza konkurence bo osvetlila aktualno stanje na trgu. Velikokrat pa bodo ravno lokalni ponudniki narekovali gibanja v panogi. To je še bolj pomembno pri spletni prodaji, kjer so lahko vsi ponudniki agilnejši in se hitreje odzivajo na potrebe potrošnikov.
2. Jezikovne različice spletne trgovine
Vprašanju, na katere trge vstopiti z vašimi izdelki, sledi vprašanje jezikovne prilagoditve vašega spletnega mesta oziroma spletne trgovine. Kot slovensko podjetje, ki vstopa na tuje trge, naj bo to v regiji, znotraj EU ali širše, boste zagotovo potrebovali vsaj eno dodatno jezikovno različico, ki jo bodo razumeli tudi uporabniki na internacionalnem tržišču.Ob tem je zelo enostavno sklepati, da bo prilagoditev strani v angleščino zadostovala za uspešno poslovanje na izbranih trgih. To deloma drži, a obstaja kopica razlogov, zakaj zgolj adaptacija v angleščino ni nujno prava izbira.
- Omejena raba angleščine
Uporaba angleščine jena večini trgov, z izjemo angleško govorečih, omejena. Kadar vstopate na trg, kjer angleščina ni prvi jezik uporabnikov, si bazen potencialnih strank še dodatno zmanjšate.
- Tekma s konkurenco
Kot tuji ponudnik ste v podrejenem položaju v primerjavi z lokalnimi konkurenti. Da boste lažje prepričali uporabnike, da nakup raje opravijo pri vas, se boste morali uporabnikom približati tudi z uporabo jezika, ki jim je najbolj domač.
- Optimizacija za iskalnike
Spletna trgovina v lokalnem jeziku bo tudi bolje pozicionirana v iskalnikih, kot je Google. Tako vas bodo potencialni lokalni uporabniki še lažje našli.
- Uporabniška izkušnja
Uporabniška izkušnja je eden najpomembnejših faktorjev uspešnosti spletne prodaje. K temu pomembno prispeva tudi razumljivost spletnega mesta za uporabnika. Kadar uporabnik enostavno razume vsebino, bo na strani tudi preživel več časa in bolj verjetno zaključil nakup.
3. Arhitektura domene in poddomen (ena domena ali več domen)
Skladno z odločitvijo za prilagoditev spletnega mesta lokalnemu jeziku bo sledilo tudi naslednje pomembno vprašanje. Arhitektura domene in poddomen je pomembna predvsem z vidika prilagoditve za lokalna iskanja na spletnih iskalnikih.V praksi se uporabljajo trije principi, ki imajo svoje prednosti in slabosti.
- ccTLD ali domena s končnico države (primer.de)
Uporaba oznake države v končnici domene uporabnikom in iskalnikom jasno nakazuje v kateri državi je domena registrirana. Ne nakazuje pa nujno tudi jezika spletnega mesta. Tako Google kot tudi Bing avtomatično geolokacijsko prikazujeta tovrstne domene.
Kljub temu, da je ta princip po mnenju mnogih najboljši za iskalnike in uporabnike, je treba upoštevati stroke, povezane z registracijo in vzdrževanjem več različic domene.
- poddomena (de.primer.com)
Druga možnost je uporaba poddomene, ki je torej »otrok« krovne domene spletnega mesta. Princip je primeren predvsem, kadar je zaradi razlik v lokalnih tržiščih treba konkretneje prilagoditi spletno trgovino (nabor izdelkov, struktura, navigacija …).
Ključna pomanjkljivost uporabe poddomene je večja možnost, da se uporabnik znajde na vaši krovni strani, ki ga lahko zaradi jezikovne nerelevantnosti odvrne. Je pa takšen način strukturiranja domene veliko bolj enostaven za implementacijo kot ccTLD.
- poddirektorij (primer.com/de)
Upravljanje različic strani z uporabo direktorijev je najenostavnejši princip. Vse različice vaše spletne trgovine se torej skrivajo pod krovno domeno. Je tudi najbolj stroškovno učinkovit način upravljanja jezikovnih različic.
Bo pa takšna arhitektura manj zanimiva za uporabnike, ki raje uporabljajo lokalna spletna mesta.
4. Prilagoditev lokalnemu okolju
Prilagoditev spletne trgovine za posamezni tuji trg potencialno zahteva tudi prilagoditev prodajnih mehanizmov. Da boste zagotovili dobro uporabniško izkušnjo, morate pomisliti na pričakovane mehanizme plačilnih storitev, dostavnih možnosti in podpore strankam. Prav tako pa lahko določene prilagoditve zahtevajo tudi lokana davčna zakonodaja in pravila varovanja pravic potrošnikov.- Načini plačila
Najpogostejše možnosti so plačilo s kreditno kartico, PayPal in Klarna. Še vedno pogoste možnosti so tudi možnost plačila po povzetju in plačilo po predračunu.
- Davčna zakonodaja
- Način dostave, reklamacije in vračila
Ne pozabite na premium storitve, kot so dostava v istem dnevu in možnosti prevzema na določenih prevzemnih mestih.
5. Oblikovanje cen
Ne nazadnje morate sprejeti tudi odločitev, kakšna bo vaša strategija oblikovanja cen ob stopu na tuji trg. Na to vplivajo številni dejavniki, ki jih je treba dobro preučiti.V prvi vrsti boste upoštevali, kakšni so stroški proizvodnje blaga, ki ga nudite tujim potrošnikom. Pri izračunu stroškov vključite tudi stroške, ki so povezani z izvozom na tuji trg (posebne izvozne/uvozne dajatve, davčne dajatve, stroške zaščite intelektualne lastnine, stroške vzpostavitve spletnih prodajnih kanalov ipd-). Stroški na posamezni kos, ki ga boste prodali v tujini, torej niso nujno enaki stroškom izdelka, ki ga prodate kupcu na lokalnem trgu.
Upoštevati pa morate tudi ekonomske in politične razmere na izbranem trgu, kar ste pridobili z uvodno analizo trga in konkurence. Ob upoštevanju vseh zbranih informacij boste lažje zastavili strategijo oblikovanja cen, ki pa naj bo dolgoročno vzdržna.
Več o strategijah nastopa na tujih trgih in strategijah oblikovanja cen smo zapisali tudi v priročniku Pripravljeni na tuje trge.