Bolgarija je z novim letom prevzela evro kot svojo uradno valuto

 

19 let po vstopu v EU je Bolgarija 1.1.2026 sprejela evro kot svojo uradno valuto

S 1. januarjem 2026 je Bolgarija, ki je najrevnejša država v EU, sprejela evro kot svojo uradno valuto in postala 21. članica evropske monetarne unije.

Država, ki je trenutno sredi politične krize, je tako po 146 letih opustila svojo dosedanjo valuto, bolgarski lev (BGN).

Bolgarija je sprejela evro 3 tedne po odstopu izvršilne oblasti. Državo v tem času vodi začasna vlada, ki pa je ostala brez potrjenega proračuna za leto 2026. Naslednje predčasne volitve so predvidene v marcu 2026.

Preberite več na : Politični sistem Bolgarije

Uvedba nove valute bo imela kratko prehodno obdobje. Od 1. januarja do 30. junija bodo banke v Bolgariji menjale lokalne bankovce in kovance v evre brez provizije, in sicer po fiksnem tečaju 1 EUR za 1,95583 BGN.

Kot je sporočilo Združenje bolgarskih bank, so bili vsi računi samodejno pretvorjeni v evre. To se je zgodilo med 31.12.2025 in 01.01.2026, ko so kartični sistemi izvedli tehnični prehod z BGN v EUR. Poleg tega so bančne poslovalnice že od začetka decembra ponujale začetne komplete evrskih kovancev z bolgarskimi nacionalnimi motivi.

Ves januar bodo prebivalci Bolgarije v trgovinah še vedno lahko uporabljali svoje stare bankovce ter plačevali tako v BGN kot v EUR, vendar jim bo drobiž vrnjen izključno v EUR.


 

Kaj sprememba valute pomeni za najrevnejšo državo v regiji?

Ta korak pomeni zgodovinski mejnik za najrevnejšo državo EU, čeprav sproža notranje delitve in prihaja v času krhkih političnih razmer.

Skoraj polovica Bolgarov je bila proti uvedbi evra.
Večina Bolgarov je prepričana, da bodo podjetja izkoristila spremembo valute za prikrito dvigovanje cen.

Evropska centralna banka bo vstop Bolgarije do 11. januarja obeležila s svetlobno instalacijo na svojem sedežu v Frankfurtu, kot simbol integracije 358 mio Evropejcev, ki uporabljajo evro.

Bolgarija vstopa v novo gospodarsko fazo s pričakovanji o večji finančni stabilnosti in polnem dostopu do evropskega trga, a hkrati z izzivom obvladovanja inflacije in zmanjševanja socialnih razlik, zaradi katerih ostaja država z najnižjim dohodkom na prebivalca v EU.
 

Katere države v EU še niso prevzele skupne valute?

Bolgarija je zadnja država, ki je postala članica evroobmočja. Pred njo se je evroobmočju pridružila Hrvaška v letu 2023.

V 27-članski EU zdaj ostaja le še peščica držav, ki še niso prevzele skupne valute.
 

Madžarska

Glede na anketo Euro barometra, izvedeno za Evropsko komisijo v oktobru in novembru 2025, približno 72 % madžarske javnosti podpira prevzem evra. To je najvišja stopnja podpore med preostalimi državami EU, kljub evroskepticizmu premierja Viktorja Orbana.

Vodja opozicije Peter Magyar je izjavil, da bo v primeru, če njegova desnosredinska stranka zmaga na prihodnjih volitvah, državo usmeril k prevzemu evra.

Vendar ima Madžarska najvišji dolg v deležu BDP med državami EU zunaj evroobmočja. A tudi če izpolni vse pogoje, vstop ne bo mogoč brez parlamentarne dvotretjinske večine, saj je Orban madžarski forint (HUF) kot nacionalno valuto zapisal v ustavo.
 

Romunija

Romunija se bori z zniževanjem največjega proračunskega primanjkljaja v EU, kar pomeni, da lahko stabilizacija financ za realen vstop traja še več let.

Javna podpora evru je okoli 59 %, vendar je zaradi visoke inflacije, varčevalnih ukrepov in vzpona skrajne desnice pred volitvami leta 2028, tema o prevzemu evra v javnih razpravah zastala.
 

Poljska

Na Poljskem, kjer je podpora evru 45 %, je finančni minister Andrzej Domanski dejal, da je država, ki je največje gospodarstvo EU zunaj evroobmočja, zadovoljna z lastno valuto.
 

Češka

Podpora javnosti evru znaša na Češkem 30 %, vlada pa tudi nima načrtov za prevzem skupne valute. Češki javni dolg je še vedno precej nižji kot v večini držav evroobmočja, zato vstop za mnoge pomeni tveganje prevzemanja odgovornosti za bolj zadolžene države.

Premier Andrej Babiš je bil kot poslovnež pro-evropsko usmerjen, a je kasneje svojo stranko premaknil na nacionalno-konservativna in evroskeptična stališča. Zdaj predlaga vpis češke krone (CZK) v ustavo.
 

Švedska

Na Švedskem le ena manjša stranka odkrito podpira vstop v evroobmočje, medtem ko populistični Švedski demokrati, 2. največja skupina v parlamentu, katere podpora je ključna za desno manjšinsko vlado, temu nasprotujejo.

Švedska se je EU pridružila leta 1995, vendar so volivci na referendumu leta 2003 prevzem evra zavrnili s 56 %. Javna podpora evru je trenutno 39 %, pri čemer nasprotovanje upada vse od dolžniške krize leta 2012–2013, ko je presegla 80 %.
 

Danska

Danska, ki se je EU pridružila leta 1973, je edina članica EU s trajno izjemo (opt-out), kar pomeni, da ima pravico ostati zunaj evroobmočja, tudi če izpolnjuje vse kriterije. Javna podpora prevzemu evra znaša na Danskem 33 %.
 

Viri:

• Factiva
• CE Noticias Financieras
• Reuters
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Poslovno okolje Bolgarije


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.