Brazilija se želi izviti iz stagnacije
V začetku junija objavljene številke brazilskega statističnega urada so presenetile celo pesimiste. Potem ko se je gospodarska aktivnost v sredini lanskega leta upočasnila, so številni analitiki pričakovali, da se bo Brazilija kmalu spet vrnila na pot rasti. V resnici pa se je obseg bruto domačega proizvoda v prvih treh mesecih letos povečal le za 0,2 odstotka. Pri tem se je obseg naložb v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšal kar za 1,8 odstotka.
Brazilija je največja izvoznica sladkorja, kave, govedine, perutnine, soje, pomarančnega soka in tobaka. A za brazilsko gospodarstvo zelo pomembno kmetijstvo letos zaradi neobičajno močnih dežnih padavin na jugu ter izjemne suše na severovzhodu države stagnira. Pri izvozu pa Brazilija občuti protekcionistične težnje na pomembnem argentinskem trgu.
Za letos se državi z več kot 200 milijoni prebivalcev obeta še nižja gospodarska rast kot lani, ko je bila z 2,7 odstotka razmeroma skromna. Večina napovedi Braziliji obeta rast v višini okoli dveh odstotkov, a vlada ostaja pri cilju štiriodstotne rasti in je sprejela vrsto ukrepov za spodbuditev gospodarske rasti in še posebej naložb.
Brazilska centralna banka je diskontno stopnjo, ki je bila dolgo pri 12,5 odstotka, že znižala na 8,5 odstotka. Prek državnih bank Banco do Brasil in Caixa Economica je vlada poskrbela, da je to znižanje doseglo tudi kreditojemalce. Intervencije na deviznem trgu so precenjeni brazilski real vnovič nekoliko oslabile v razmerju do ameriškega dolarja in še posebej brazilskim izvoznikom vrnile nekaj konkurenčnosti.
Da bi spodbudili potrošnjo, je vlada kupce osebnih vozil vnovič razbremenila davka na industrijsko proizvodnjo, tokrat do konca avgusta. Poleg tega veljajo za strateško pomembne gospodarske panoge nove ugodnejše osnove za izračun prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Nižji davek velja za podjetja iz tekstilne in pohištvene industrije ter proizvajalce plastike, avtomobilskih delov ter strojev in naprav.
Vlada namerava ukrepati tudi proti visokim stroškom energentov, mednarodno konkurenčnost Brazilije pa naj bi okrepili tudi številni infrastrukturni projekti, s čimer se ne bodo le znižali logistični stroški, temveč tudi spodbudilo gradbeništvo.
Brazilija je sicer finančno krizo kar uspešno prebrodila. K temu je precej prispevala stabilna in močna domača potrošnja, po mnenju analitikov pa tudi dejstvo, da ni odvisna od ameriškega trga. Največja trgovinska partnerica Brazilije je danes Kitajska, v to peto največjo državo na svetu pa se ozira tudi Slovenija.
Čeprav je majhna, pa lahko Slovenija Braziliji ponudi veliko, še posebej na področju znanosti, tehnologij in inovacij ter znanja. V želji po okrepitvi sodelovanja je pred dnevi Brazilijo obiskala gospodarska delegacija pod vodstvom ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava, ki največjo podobnost med državama vidi v prizadevanjih za usmerjanje v razvoj modernih tehnologij s posebnim posluhom za okolju prijazne tehnologije.
Številne priložnosti za poglobitev sodelovanja med državama se ponujajo tudi na področju znanosti in tehnologije, energetike, obnovljivih virov energije, zelenih tehnologij, kemije in biomedicine, informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij, avtomobilske industrije, strojništva, satelitskih tehnologij in logistike.
