Danska po 400 letih opušča zbiranje in dostavo pisem

 

Danska kot prva evropska država opušča zbiranje in dostavo pisem

Danska pošta PostNord bo s 30. decembrom 2025 popolnoma opustila zbiranje in dostavo pisem. Danska je prva evropska država, ki je sprejela takšno odločitev, kot posledico vzpona aplikacij za sporočanje in propada tradicionalne pošte.

PostNord in danska vlada sta odločitev sprejeli zaradi odprave obveznosti univerzalne storitve in zgodovinskega padca povpraševanja, zaradi česar trg pisem ni več donosen.

Zaradi upada pisem se je na Danskem zmanjšalo tudi število poštnih nabiralnikov. Še nekaj let nazaj je imela vsaka soseska 5 ali 6 poštnih nabiralnikov, zdaj pa nima več nobenega. Upad pošiljanja pisem sta pospešili tudi naraščajoča poštnina po koncu davčnih oprostitev in digitalizacija. Število pisem na Danskem je v 25 letih upadlo za približno -90 %, samo do leta 2024 pa za -30 %.

Danski ukrep prihaja v času velikih globalnih sprememb. Korespondenca se je močno zmanjšala, saj papir nadomeščajo e-pošta, SMS sporočanje in družabne platforme. Medtem pa zaradi hitrega širjenja spletne trgovine število paketov še naprej narašča. Po podatkih Pitney Bowes je svetovni obseg paketov v letu 2022 presegel 161 mlrd pošiljk in trend še naprej narašča.

Danski primer je poseben zaradi stopnje digitalizacije. Danska je vodilna na svetu po indeksu e-uprave Združenih narodov, ki ocenjuje zrelost spletnih javnih storitev, infrastrukture in človeškega kapitala. Administracija je že leta utrjevala obvezni digitalni poštni predal za državljane in podjetja, kar zmanjšuje potrebo po papirni komunikaciji in povpraševanje po fizičnih pismih.

Tudi s koncem tradicionalne dostave bodo Danci še vedno lahko pošiljali pisma prek zasebnih operaterjev in storitvenih točk, vendar brez zgodovinske mreže rdečih poštnih nabiralnikov in dnevnih poti, povezanih z univerzalno storitvijo. Enotni stroški obravnave pisem ( prevoz, sortiranje in zadnji kilometer) so močno narasli, saj so se količine zmanjšale, zaradi česar je vsaka pošiljka dražja in spodbuja začaran krog manjšega povpraševanja in višjih cen.


 

Na Danskem se po 400 letih končuje poglavje poštnih storitev

Umik pisem zaključuje 400-letno poglavje poštnih storitev na Danskem. V večjem delu 20. stoletja je bilo pismo bistveno orodje za gospodarsko in družbeno življenje. V 21. stoletju pa je prehod na digitalni kanal in logistiko paketov preoblikoval to dejavnost.

Analitiki opažajo, da se stopnja upada obsega pisem razlikuje glede na raven digitalizacije države, vendar je vzorec povsod enak - manj papirja in več paketov.

Z odpravo univerzalne storitve in prenosom DDV-ja na poštnino je cena znamke za domače standardno pismo zelo poskočila, kar je dodatno odvračalo od uporabe. Zakon je opustil zahtevo, da mora biti pismo na voljo vsem po dostopni ceni, kar je utrlo pot za popoln umik storitve pisem PostNord.

Za državljane bo večina komunikacije z državo še naprej potekala prek digitalnega poštnega predala. Sodna in upravna obvestila so že elektronska, tudi banke so prešle na spletne izpiske. Podjetja, ki še vedno pošiljajo papirnate račune, zlasti mala in srednja podjetja s starejšimi strankami, bodo morala najeti alternativne operaterje ali svoje ovojnice odnesti na zasebna sprejemna mesta.

V logistiki se bodo lahko sproščene zmogljivosti na poštnih poteh preusmerile na pakete, kjer povpraševanje zaradi širjenja e-trgovine še naprej raste.
 

Kako je s poštnimi storitvami drugod po svetu?

Razprava o vlogi države v pošti se v Evropi ponovno odpira. Nacionalni regulatorji in Svetovna poštna zveza (UPU) razpravljajo o tem, ali naj se univerzalna storitev na novo opredeli za digitalno dobo, na primer, ali naj se zagotovi dostava bistvenih paketov in ne nujno pisem, ter kako to financirati.

Medtem jurisdikcije, kot je Evropska unija, dvigujejo merila glede preglednosti in trajnosti za poštne in kurirske operaterje, z obveznostmi poročanja in cilji dekarbonizacije za prevoz.

Poštna reorganizacija pa se po državah razlikuje.

Nekateri operaterji, pogosto s privatiziranimi ali pol-privatiziranimi strukturami, so ublažili upad s preobrazbo v logistične ali finančne storitvene skupine.

• V Nemčiji je Deutsche Post (DHL), ki so jo privatizirali sredi devetdesetih let, je danes dobičkonosna logistična skupina.
• V Italiji se je Poste Italiane poleg dostave pisem in paketov razširila na bančništvo in zavarovalništvo ter ohranja pozitivne marže.
• V Združenem kraljestvu je britanska International Distributions Services (matično podjetje Royal Mail) leta 2024 sprejela ponudbo češkega investitorja Daniela Křetínskýja po letih operativnih napetosti, stavk in izgub.

Drugi javni operaterji beležijo primanjkljaj ali izvajajo varčevalne ukrepe.

• Poštna služba ZDA (USPS) je v proračunskem letu 2024 poročala o čisti izgubi v višini 9 mlrd USD, kljub višjim prihodkom od paketnih pošiljk.
• V Grčiji je grška ELTA napovedala množično zapiranje poslovalnic v letu 2025, kot del svojega načrta za preživetje, s kritikami glede socialnega vpliva umika storitev v podeželskih območjih.

Čeprav pismo ne bo popolnoma izginilo, se bo njegova prisotnost v visoko digitaliziranih državah zmanjšala. Izjema so gospodarstva, kjer dostop do interneta ali bančništvo še ni popolno in papir še naprej izpolnjuje transakcijske in pravne funkcije.


Viri:

• Factiva
• CE NoticiasFinancieras
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike 

Poslovno okolje Danske


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.