Danski poslovni model - visoki stopnji socialnega dialoga, zaupanja in vsestranskega sodelovanja

Danski poslovni model temelji na visoki stopnji socialnega dialoga, zaupanja in vsestranskega sodelovanja. Prav sodelovanje, odrt in konstruktiven dialog ter pripravljenost na kompromis, so prispevali, da vse od leta 1989 na Danskem ni bilo večjih delavskih stavk. Spoštovanje drug drugega v dialogu vzpostavlja ravnotežje, fleksibilnost in varnost, kar je ključnega pomena za konkurenčnost gospodarstva in blaginjo v družbi.



Danska delovna zakonodaja temelji na kolektivnih pogodbah med sindikati in združenji delodajalcev. Gre za dolgo tradicijo sklepanja kolektivnih dogovorov, ki so bili odraz pobude tako delodajalcev kot delavcev konec 19. stoletja, saj so si želeli bolj predvidljivo in manj konfliktno poslovno okolje. Sedaj večina delovnih predpisov/pogojev izvira iz kolektivnih pogodb, le malo pa iz zakonodaje ali direktiv EU. V poslovnih združenjih in sindikatih izpostavljajo težave s katerimi se soočajo pri obveznem prenosu direktiv EU v notranji red, saj praviloma vse kolektivne pogodbe urejajo področje dela precej boljše kot to narekujejo posamezne direktive.
 
Zanimivost: Največje poslovno združenje, Konfederacija danskih industrij, sodeluje pri sklepanju 200 različnih kolektivnih pogodb.
 
Tako v poslovnih združenjih kot v sindikatih ocenjujejo, da je danski model urejanja pogojev dela s kolektivnimi pogodbami za različne sektorje, pokazal izjemno učinkovitost, ki omogoča visoko stopnjo blaginje države in razvoja gospodarstva oz. njegove konkurenčnosti. Danski model, ki je značilen tudi po fleksibilnem odpuščanju/zaposlovanju, ne pozna določitve minimalne plače. Kolektivna pogodba za sektor določa urne postavke (plače) in pokojnine, plačilo nadur, delovni čas, bolniško odsotnost, dodatni prosti čas, starševski dopust in bolniški dopust za otroke, odpoved in odpravnine, pogoje dela ter obveznosti socialnih partnerjev, tudi pogoje stavke. Kolektivne pogodbe so tudi odprte za dodatne dogovore socialnih partnerjev. Nadgradnja kolektivne pogodbe, z večjimi ugodnostmi oz. pogoji, pa je v domeni dogovora med delavcem in delodajalcem preko individualne pogodbe.
 
Danski model prožne varnosti vsebuje:
 

• prilagodljivo ureditev zaposlovanja in odpuščanja delavcev ter drugih vidikov delovnih pogojev
• relativno visoko raven socialne varnosti; aktivne politike trga dela
• politike razvoja znanj in spretnosti
• poudarek se je preusmeril z varovanja delovnih mest na ustvarjanje delovnih mest
• delodajalcem daje potrebno prožnost za prilagajanje delovne sile
• zaposlenim daje najboljše zaposlitvene možnosti in varnost zaposlitve
• ustvarja bolj gladko prehajanje med delovnimi mesti in spodbudo za delo zaradi aktivnih politik trga dela.

 
Pri sklepanju kolektivnih pogodb država (vlada) ima le opazovalno vlogo. Seveda v kolikor ne gre za kolektivno pogodbo za javne uslužbence, ki je tripartitna. Vlada je v drugih primerih opazovalka, ki skrbi, da ne pride do eskalacije v pogajalskem procesu, kar je na Danskem velika redkost.
 
Delovnih sporov je na Danskem razmeroma malo. V kolikor pa pride do tovrstnih situacij se poskuša razrešiti spor na primarni ravni – v okviru oddelka, potem podjetja. V kolikor ne pride do rešitve se običajno uporabi postopek mediacije. Skrajnja instanca je delovno sodišče, ki ima zadnjo besedo in je njihova odločitev dokončna. Sindikati delujejo na nacionalni in lokalni ravni. Velik poudarek sindikatov na izobraževanju delavcev in ciljno usmerjenega razvoja kompetenc. Izvoljeni sindikalni zaupniki lahko svojo funkcijo opravljajo v svojem prostem času. Sindikalne organizacije in podjetja imajo različne sklade, ki so v funkciji podpore delavcev, predvsem na področju izobraževanja in pridobivanja novih kvalifikacij.
 
Komentar:

Danski poslovni model, ki temelji na sodelovanju, zaupanju, močnem socialnem dialogu in odgovornosti, lahko predstavlja navdih za krepitev slovenskega poslovnega okolja. Danska delovna zakonodaja, ki temelji na kolektivnih pogodbah med sindikati in združenji delodajalcev, omogoča fleksibilnost in varnost, kar je ključnega pomena za konkurenčnost gospodarstva in blaginjo v družbi. Danski model je težko prenesti/kopirati, saj je njegova implementacija odvisna od številnih faktorjev. Pri tem pa vsekakor imajo kulturne razlike in zgodovinski razvoj pomembno vlogo. Spremembe in premiki v dialogu med sindikati in delodajalci so mogoči z majhnimi koraki. V sindikatih in poslovnih združenjih poudarjajo, da je treba graditi dialog na  temah, ki so nove ali združujejo, kjer obe strani potrebujeta neka dodatna znanja/spoznanja. Na ta način se postopoma vzpostavlja zaupanje in konstruktivno sodelovanje med partnerji. Težke teme pridejo na vrsto, ko je več zaupanja in bolj jasna predstava, kje so izzivi in težave.
 
Pripravila:

Milena Stefanovic Kajzer
Veleposlaništvo Republike Slovenije Kopenhagen
e-naslov: Milena.Kajzer@gov.si


 

Poglejte še:

Predstavitev gospodarstva Danske
 
 
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.