Dansko naftno polje Nini se spreminja v skladišče CO2 pod Severnim morjem

 

Dansko naftno polje Nini dobiva novo funkcijo shranjevanja CO₂

Britanski kemični gigant INEOS načrtuje preoblikovanje danskega naftnega polja Nini v Severnem morju v skladišče CO₂.

To naftno polje, ki so ga uporabljali za črpanje fosilnih goriv, zdaj dobiva novo funkcijo trajnega shranjevanja ogljikovega dioksida, ki segreva naš planet.

V postopku, ki skoraj obrne črpanje nafte, INEOS načrtuje vbrizgavanje utekočinjenega CO₂ globoko v izčrpane naftne rezervoarje, 1.800 metrov pod morskim dnom.

Projekt zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS) se imenuje Greensand Future, njegov cilj pa je shraniti 400.000 ton CO₂ na leto na nekdanjem naftnem polju ter s tem podpreti cilje EU glede neto ničelnih emisij.

Ko bo projekt naslednje leto začel komercialno obratovanje, naj bi Greensand postal prva popolnoma delujoča priobalna lokacija za shranjevanje CO₂ v EU.

Okoljevarstveniki pravijo, da ima zajemanje in shranjevanje ogljika vlogo pri spopadanju s podnebnimi spremembami, vendar ga industrije ne bi smele uporabljati kot izgovor za izogibanje zmanjšanju emisij.
 

 

Načrti za prihodnost

Cilj INEOS Energy Europe je, da sprva shranijo 400.000 ton CO₂ letno, do leta 2030 pa naj bi količino povečali na kar 8 mio ton letno.
Danska ima po mnenju INEOS potencial, da shrani več 100 let naših lastnih emisij.

Greensand ima že sklenjene dogovore z danskimi objekti za bioplin, da bodo svoj zajeti ogljik vbrizgali v izčrpane rezervoarje polja Nini.
V pristanišču Esbjerg, na zahodni obali danskega polotoka Jutland, se gradi CO₂ terminal, ki začasno shranjuje utekočinjeni plin.
Na Nizozemskem pa je v gradnji namensko zgrajena ladja za prevoz, imenovana Carbon Destroyer 1 ali uničevalec ogljika 1.
 

Tehnologija CCS kot podnebna rešitev

Zagovorniki tehnologije zajemanja ogljika pravijo, da je tehnologija učinkovita podnebna rešitev, ker lahko odstrani toplogredni plin, ki je največji povzročitelj podnebnih sprememb, ter ga zakoplje globoko pod zemljo.

Medvladni panel za podnebne spremembe, ki je najvišji svetovni organ podnebnih znanstvenikov, meni, da je ta tehnologija dobro orodje v boju proti globalnemu segrevanju.

EU je predlagala, da se do leta 2040 razvije shranjevanje vsaj 250 mio ton CO₂ letno, kot del načrtov za doseganje neto ničelnih" emisij do leta 2050.

Strokovnjaki z danskega geološkega zavoda pravijo, da je peščenjak Greensand primeren za shranjevanje utekočinjenega CO₂, saj skoraj tretjino prostornine kamnine sestavljajo drobne votline. Ugotovili so, da med rezervoarjem in vbrizganim CO₂ ni reakcij ter da ima zaporna kamnina na vrhu zadostno zmogljivost, da zadrži pritisk, ki nastane pri shranjevanju CO₂ pod površjem. Zaradi teh 2 dejavnikov je to popolno mesto za shranjevanje.
 

Omejitve in kritika

Čeprav po svetu obstaja veliko objektov za zajemanje ogljika, je tehnologija še daleč od masovne uporabe, včasih v svojem delovanju uporablja energijo iz fosilnih goriv in zajame le majhen del svetovnih emisij.

Projekt Greensand želi do leta 2030 zakopati do 8 mio ton CO₂ letno, medtem ko je bilo po podatkih mednarodne agencije za energijo lani globalno izpuščenih skoraj 38 mlrd ton CO₂.

Okoljski aktivisti pravijo, da industrije uporabljajo CCS kot izgovor za odlašanje z zmanjšanjem emisij.

Medtem pa INEOS pospešuje prizadevanja za shranjevanje CO₂ in upa, da bo začel z razvojem tudi na drugem naftnem polju v Severnem morju.


Viri:

• Factiva
• The Independent
• The Associated Press
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Svetovne emisije CO₂ bodo leta 2025 dosegle nov rekord

Poslovno okolje Danske


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.