EIU napoved poslovnega okolja in tržnih priložnosti za Grčijo

 

Rast BDP v Grčiji bo v obdobju 2025–2029 bistveno nad povprečjem EU

Grčija bo v obdobju 2025–2029 po napovedih EIU zabeležila zmeren napredek pri tržnih priložnostih v primerjavi z obdobjem 2020–2024. Ocena Grčije v tej kategoriji se bo izboljšala s 4,7 na 5,7, globalna uvrstitev pa s 50. na 46. mesto. Regionalna uvrstitev se bo izboljšala s 17. na 11. mesto med 18 pretežno zahodnoevropskimi gospodarstvi.

To izboljšanje bo predvsem posledica hitrejše povprečne rasti BDP in BDP na prebivalca. EIU napoveduje, da bo rast BDP v Grčiji v obdobju 2025–2029 bistveno nad povprečjem EU.

Tudi naraščajoči BDP na prebivalca bo postopoma začel spreminjati potrošniške vzorce, ki so bili dolga leta omejeni zaradi cenovne občutljivosti in osredotočenosti na osnovne dobrine.

Kratkoročno bodo zaostale plače, visoka inflacija, visoki stroški stanovanj, omejeni kreditni pogoji in še vedno visoka brezposelnost še naprej omejevale potrošnjo.

Grški potrošniki za ne-osnovne dobrine porabijo manj kot je povprečje v EU in so cenovno zelo občutljivi. Cena ostaja ključni dejavnik pri nakupih.

Maloprodajni trg je tudi omejen zaradi relativno majhne velikosti Grčije in njene razdrobljenosti (približno 12 % prebivalstva živi na njenih številnih otokih), pa tudi zaradi pomanjkljive nacionalne infrastrukture in slabe internetne povezljivosti.


 

Tržne priložnosti

Pomembne tržne priložnosti obstajajo v ključnih sektorjih rasti, kot so turizem, nepremičnine, obnovljivi viri energije, tehnologija in e-trgovina, infrastruktura, obramba, sektor zdravja in dobrega počutja ter prehrana in kmetijstvo. Številni od teh sektorjev bodo v prvi polovici napovednega obdobja pridobili znatna sredstva EU iz sklada za okrevanje in odpornost (RRF).

Naložbe v cestno in železniško infrastrukturo naj bi v prihodnjih letih postopoma izboljšale distribucijo v maloprodaji in dostop do potrošnikov. Izboljšal se bo tudi dostop do interneta in elektronskih plačil.

Trgovina med Grčijo in njenimi balkanskimi sosedami naj bi se v prihodnjih letih hitro povečala, kar bo okrepilo vlogo Grčije kot distribucijskega središča na Balkanu, tudi prek razvoja pristanišč Pirej, Solun, Kavala in Aleksandropolis.
 

Trg e-trgovine

Grčija ima velik potencial za hitro rast trga e-trgovine, ki je v državi še vedno slabo razvit v primerjavi z večino zahodnoevropskih trgov.

EIU napoveduje, da bo spletna maloprodaja v prihodnjih 5 letih rasla po približno 8 % do 9 % povprečni letni stopnji, kar naj bi do leta 2029 povečalo trg e-trgovine na več kot 50 mlrd EUR.

Trg e-trgovine v Grčiji doživlja dinamično rast, ki jo pospešujejo širitev 5G omrežja, odločne vladne digitalne politike in izrazit premik potrošniških navad k spletnemu nakupovanju.

Grški potrošniki vse pogosteje nakupujejo preko tujih spletnih platform, predvsem iz drugih držav EU, ZDA in Kitajske.

Zaradi hitre širitve kitajskih platform za e-trgovino so se številne grške spletne trgovine že znašle v krizi, nekatere pa so že morale zapreti svoja vrata, saj se ne morejo spopasti z vedno večjo konkurenco platform, kot so Temu, Shein, AliExpress in druge, ki imajo zdaj na grškem trgu spletne prodaje že več kot 20 % tržni delež.

Grško združenje za e-trgovino (GRECA) je zato v sodelovanju z največjimi trgovinskimi združenji v državi in Atensko gospodarsko zbornico, grški vladi predlagalo uvedbo pristojbine v višini 7 EUR za paket nizke vrednosti (pod 150 EUR), uvožene iz tretjih držav. Tudi na ravni EU trenutno razpravljajo uvedbi pristojbine v višini 2 EUR za vsak paket nizke vrednosti. Če bo ta uresničen, bodo paketi nizke vrednosti v Grčiji obremenjeni s skupno pristojbino v višini 9 EUR, kar bi moralo do neke mere ustaviti val naročil s kitajskih trgov.



Viri:

• Factiva
• EIU
• Kathimerini English Edition
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju IKT

Spletne prodajne platforme

Regija CEE ponuja vrsto priložnosti za e-trgovino

Poslovno okolje Grčije
 


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.