EU si prizadeva omejiti moč tehnoloških multinacionalk

Zakon o digitalnih trgih EU in Zakon o digitalnih storitvah sta dva zakona, ki ju je lani predstavila Evropska komisija in skušata omejiti moč velikih tehnoloških multinacionalk. Zakon o digitalnih trgih želi omejiti proti-konkurenčno delovanje, zakon o digitalnih storitvah pa bi urejal spletne vsebine. Komisija si je zastavila ambiciozen cilj, doseči dogovor z EU članicami in Evropskim parlamentom prihodnje leto.

Voditelji držav in vlad Evropske unije pa so pozvali k čimprejšnji sklenitvi dogovora o dveh zakonih, da bi preprečili zlorabo trga s strani velikih tehnoloških podjetij, predvsem ameriških.

Cilj zakona o digitalnih trgih je ureditev dostopa in uporabe podatkov velikih tehnoloških podjetij, kar je ena od njihovih glavnih dejavnosti, ter jim preprečiti uporabo komercialnih informacij svojih strank, s pomočjo katerih jim lahko konkurirajo.
Razprava v Evropskem parlamentu je trenutno osredotočena na to, ali je treba te pogoje naložiti tehnološkim družbam z najmanj 100 mlrd EU tržne kapitalizacije, kot predlaga evropski poslanec Evropske ljudske stranke Andreas Schwab in kar bi vplivalo predvsem na Google, Amazon, Facebook in Apple. Po drugi strani pa si Nemčija, Francija in Nizozemska želijo večjo možnost nadzora nad tehnološkimi podjetji in ne vse moči prepustili Bruslju.

Z vsebino zakona o digitalnih storitvah želi EU prisiliti podjetja, da hitro odstranijo nezakonite vsebine s svojih spletnih mest. Poleg tega želi članica evropskega parlamenta, socialdemokratka Christel Schaldemose, prepovedati prilagojeno oglaševanje, čemur pa Bruselj nasprotuje.
Voditelji držav in vlad so v zaključkih vrha prejšnji teden poudarili, da so pogajanja v Svetu za trgovino in tehnologijo z ZDA korak v pravo smer za krepitev čezatlantskega sodelovanja na digitalnem področju.

Evropski voditelji so tudi pozvali k hitremu napredku pri ustvarjanju evropskega ekosistema mikročipov, ki so bistveni za izvajanje digitalnega prehoda in katerih trenutno pomanjkanje vpliva na svetovno industrijo. S tem v zvezi so opozorili na prihodnji evropski zakon o čipih, ki ga bo Bruselj predstavil v drugem četrtletju prihodnjega leta.

Pozvali so tudi k vzpostavitvi regulativnega okvira, ki omogoča inovacije umetne inteligence tako v javnem kot zasebnem sektorju, pa tudi k izvajanju te tehnologije v skladu s spoštovanjem temeljnih pravic.

Države EU prav tako načrtujejo, da si bodo prizadevale za ostrejšo zakonodajo za zaščito pred vse večjimi kibernetskimi napadi.

The New York Times je 22. oktobra objavil, da medtem internetni velikan Google v internih dokumentih navaja, da mu je uspelo upočasniti izvajanje nove uredbe o zasebnosti v Evropski uniji (EU). Times, ki se v članku sklicuje na notranje dokumente podjetij, je dogajanje opisal kot primer političnega pritiska na evropske regulatorje.
 

 
Viri: Factiva, CE NoticiasFinancieras, The New York Times

Več informacij o globalnih trendih na področju IKT