Eurostat objavil podatke o odvisnosti EU od uvoza plina

torek, 26. april 2022
 

Najbolj odvisna od uvoza plina je bila v letu 2021 Malta, najmanj pa Romunija

Država članica EU z največjo odvisnostjo od uvoza zemeljskega plina v letu 2021 je bila Malta (104 %), sledijo ji Švedska (102 %), Španija (101 %), Litva (101 %) in Portugalska (100 %). Odvisnost Slovenije od uvoza zemeljskega plina je bila v letu 2021 in v letu 2020 99 %. Najmanj je bila lani od uvoza zemeljskega plina odvisna Romunija (24 %), sledita pa ji Danska (26 %) in Nizozemska (33 %).
 
Tudi v letu 2021 je bila povprečna odvisnost EU od uvoza zemeljskega plina 83 %, kar je za eno odstotno točko manj v primerjavi z letom 2020 (84 %), ko je plin predstavljal 24 % v mešanici energetskih virov v EU-27.
 
Na majhno zmanjšanje odvisnosti od uvoza je pomembno vplivalo dejstvo, da večina držav članic EU uporablja zaloge zemeljskega plina, ki so bile uvožene v preteklih letih. Padec zalog zemeljskega plina v letu 2021 je bil največji od leta 2008.
 
V primerjavi z letom 2020 je bilo med državami največje povečanje stopnje odvisnosti od uvoza zemeljskega plina zabeleženo na Malti (s 96 % v 2020 na 104 % leta 2021), na Irskem (s 64 % na 71 %) in v Romuniji (s 17 % na 24 %).
 
Na drugi strani pa je bilo največje znižanje odvisnosti zabeleženo v Latviji (s 121 % na 61 %), Avstriji (s 73 % na 51 %) in na Slovaškem (z 88 % na 69 %). 
 

Delež zemeljskega plina v celotni mešanici energetskih virov 

V času močnih geopolitičnih napetosti, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino, in ker je Moskva eden glavnih dobaviteljev energije v EU, Eurostat navaja, da mora vpliv morebitne motnje uvoza upoštevati pomen zemeljskega plina v celotni mešanici energetskih virov. Tako je delež zemeljskega plina v mešanici energetskih virov na Švedskem, Finskem in v Estoniji relativno nizek (3 %, 7 % in 8 %), medtem ko je največji delež zemeljskega plina v energetski mešanici v Italiji (40 %).
 

EU uvozi 90 % plina, ki ga porabi, od tega 45 % iz Rusije 

Ti podatki so bili objavljeni v času rusko-ukrajinske vojne, v času geopolitičnih napetosti, ki vplivajo na evropski energetski trg. EU uvozi 90 % plina, ki ga porabi, od tega 45 % iz Rusije, na različnih ravneh med državami članicami. EU iz Rusije uvozi tudi za približno 25 % uvoza nafte in 45 % uvoza premoga. V povprečju imajo fosilna goriva v EU (kot sta plin in nafta) 35 % delež v mešanici energetskih virov, obnovljivi viri energije pa 39 %. Obstajajo razlike med mešanico energetskih virov v vsaki od 27 držav članic, pri čemer so nekatere države bolj odvisne od uvoza, kot druge.
 

Odvisnost držav EU od uvoza zemeljskega plina

Država Delež zemeljskega plina v mešanici energetskih virov
(v % za leto 2020)
Odvisnost od uvoza
(v %, za leto 2020)
Odvisnost od uvoza
(v %, za leto 2021)
EU 24 % 84 % 83 %
Belgija 26 % 99 % 100 %
Bolgarija 14 % 97 % 96 %
Češka 18 % 86 % 92 %
Danska 13 % 34 % 26 %
Nemčija 26 % 89 % 89 %
Estonija 8 % 100 % 100 %
Irska 33 % 64 % 71 %
Grčija 22 % 101 % 99 %
Španija 24 % 98 % 100 %
Francija 16 % 94 % 95 %
Hrvaška 30 % 68 % 74 %
Italija 40 % 93 % 94 %
Ciper n/a n/a n/a
Latvija 20 % 119 % 60 %
Litva 25 % 99 % 101 %
Luksemburg 16 % 99 % 99 %
Madžarska 34 % 76 % 67 %
Malta 11 % 96 % 103 %
Nizozemska 38 % 45 % 33 %
Avstrija 23 % 73 % 51 %
Poljska 17 % 78 % 84 %
Portugalska 24 % 99 % 100 %
Romunija 30 % 17 % 24 %
Slovenija 11 % 99 % 99 %
Slovaška 25 % 88 % 69 %
Finska 7 % 100 % 99 %
Švedska 3 % 101 % 102 %
 
Vir: Eurostat, april 2022

 

Viri: Factiva, CE NoticiasFinancieras, Eurostat
 
 

Preberite še:

 
Napovedana rast povpraševanja po kitajskih sončnih panelih

Globalni trendi na področju zelenih tehnologij

Visoka rast cen energije iz obnovljivih virov