Evropa si prizadeva utrditi svoja pristanišča za obvladovanje vojaških premikov

 

EU načrtuje lažje premike vojakov skozi pristanišča

Ameriški predsednik Donald Trump je od Evrope zahteval več sredstev za vojsko. EU se je na ta poziv odzvala s povečanjem vojaških izdatkov.

Zaradi strahu pred obsežno vojno z Rusijo, se EU in NATO osredotočata na pristanišča na celini kot morebitne ozke točke, če bi vojaško zavezništvo moralo na svojo vzhodno mejo poslati veliko število vojakov.

Evropske vlade povečujejo svoje vojaške izdatke, hkrati pa želijo v svoje vojaške proračune vključiti tudi porabo za infrastrukturo in prometna vozlišča.

Vodilni delavci ladijskega prometa se bojijo, da bi preoblikovanje pristanišč za obvladovanje vojaških premikov lahko spodkopalo njihovo konkurenčnost. Evropski uradniki pa so se zavezali, da bodo uravnotežili varnostne potrebe z dobičkom.

Na letnem vrhu NATA, 24. junija 2025, so članice dosegle dogovor o povečanju vojaških izdatkov s sedanjega cilja 2 % na 5 % BDP. Velik del novega cilja, 1,5 % BDP članic NATA, naj bi bil namenjen nesmrtonosnim področjem, ki veljajo za ključna za zavarovanje ozemlja NATA, od kibernetske varnosti in odpornosti vlad, pa do cest, železnic in pristanišč.

EU je predlagala, da v naslednjem 5-letnem proračunu prvič po 2. svetovni vojni porabi kar 75 mlrd EUR za nadgradnjo prometne infrastrukture za vojaško uporabo. Končni zneski so še v razpravi, vendar bi že delček cilja pomenil velik skok v primerjavi z 1,7 mlrd EUR, namenjenih za vojaško mobilnost v sedanjem proračunu, ki se konča leta 2027.

»Zmožnost hitrega premikanja vojakov in vojaške opreme po Evropi je vojaška prednostna naloga, vendar ne gre samo za to,« je dejal Apostolos Tzitzikostas, evropski komisar za promet, ki nadzira načrt. »To je bistvenega pomena tudi za odzivanje na krize, pa tudi za to, da bodo naši prometni sistemi pametnejši in močnejši.«

EU želi preveriti morebitne slabosti pristanišč, kot sta pomanjkanje fizične infrastrukture ali slabe internetne povezave, ki bi lahko ovirale vojaške premike.
 

Evropa na vrhu ESPO v Solunu predstavila novo strategijo za pristanišča

14. maja 2025 je v Solunu v Grčiji potekala 21. letna konferenca Evropske organizacije morskih pristanišč ESPO.

Dogodek je privabil 250 delegatov iz več kot 30 držav. Na njem so obravnavali razvijajočo se pomorsko strategijo sredi geopolitičnih napetosti, zeleni prehod in premike v svetovnih dobavnih verigah.

Glavna temna razprave pa je bila okrepitev varnosti.

Pristanišče Gdynia na Poljskem je na srečanju izrazilo zaskrbljenost glede prihodnje konkurenčnosti pristanišč, saj bi zasebni vlagatelji lahko oklevali z vlaganjem denarja v podjetja, ki bi lahko postala tarča ruskih napadov.

Varnostni uradniki pa so mnenja, da morajo vlagatelji v svoje razmišljanje vključiti tudi obrambo. Aleksandrs Bucens, višji logistični uradnik pri oddelku za obrambno načrtovanje NATA, je udeležencem povedal, da bi morala pristanišča pričakovati sodelovanje v vojaških vajah za pretovarjanje tovora.  Letos je bilo prvič, da se je izvršni direktor NATA udeležil srečanja pristanišč EU.

Uradniki pravijo, da se lahko poslovanje in varnost dopolnjujeta. NATO in Evropska komisija sta opredelila 500 žarišč v EU, ki jih je treba posodobiti, da bi se lahko pripravili na morebitne spopade z Rusijo. Izboljšave bi lahko koristile tudi civilnim prometnim tokom.
EU in NATO sta začrtala prednostne koridorje, opredelila ključna ozka grla in bosta zdaj usmerjala naložbe v nadgradnjo kritičnih pristanišč in logističnih vozlišč.

Ključni rezultati konference ESPO 2025:

Odpornost in varnost: Uradniki EU in NATA so poudarili potrebo po večji fizični in kibernetski varnosti za preprečevanje motenj v trgovini in nestanovitnosti energetskih virov.

Zeleni in digitalni prehod: Pričakuje se, da bodo pristanišča postala središča zelene energije in inovacij, elektrifikacija ladij, uporaba utekočinjenega zemeljskega plina in metanola, zeleni koridorji in pametne tehnologije pa bodo postali standard. Naložbe v infrastrukturo in tehnologijo so bile opredeljene kot bistvene za prihodnjo konkurenčnost.

Strateško sodelovanje in spreminjajoča se geoekonomija: Delegati so poudarili močnejše vezi z Indijo in ponovno selitev proizvodnje. Evropska pristanišča so pozvali, naj okrepijo svojo vlogo v koridorju Indija-Bližnji vzhod-Evropa (IMEC), saj se globalna logistika preoblikuje.

Več-nivojska evropska strategija: Udeleženci so pozvali k prožni in podporni zakonodaji EU, ki bo pristaniščem dajala moč in jih ne bo omejevala.

Vodstvo in naložbe: Vodje pristanišč iz Valencie, Göteborga, La Spezie in Antwerpna-Brugesa so poudarili potrebo po javno-zasebnih partnerstvih, hitrejšem izdajanju dovoljenj in diverzifikaciji zavezništev zunaj Azije za okrepitev globalnega položaja.


 

Pristanišča igrajo osrednjo vlogo v obrambnih načrtih NATA 

Pristanišča igrajo osrednjo vlogo v obrambnih načrtih NATA že od ustanovitve zavezništva leta 1949.

V primeru spopada v Evropi bi na celino po morju priteklo veliko število ameriških vojakov in ogromne zaloge ameriške opreme.
Sile NATA redno vadijo premik čet skozi pristanišča. V eni od vaj to pomlad je približno 25.000 ameriških in zavezniških vojakov s 3.000 kosi opreme vadilo nameščanje v Evropo prek pristanišč od severne Norveške do vzhodne Grčije.

Po Trumpovi vrnitvi na položaj in njegovi zadržanosti pri pritisku na Rusijo glede njene invazije na Ukrajino, so se države članice EU odločile znatno okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. 

EU neposredno ne financira smrtonosne vojaške opreme, vendar vse bolj podpira svojo obrambno industrijo in zagotavlja finančno podporo civilnim operacijam, ki so ključne za obrambo.
 
Več pristanišč EU je že prejelo sredstva za pomoč vojaški uporabi.
 

• Na Poljskem pristanišče Gdynia izboljšuje svojo pomolno infrastrukturo za natovarjanje in raztovarjanje plovil.
• Pristanišče Szczecin povečuje svojo zmogljivost za prevoz vojakov in tovora po morju, cesti, železnici in zraku pod enim poveljstvom.
• V Latviji pristanišče Riga izboljšuje svojo zmogljivost za upravljanje vojaških konvojev in večjih ladij.
• Pristanišče Klaipeda v Litvi, pomembno tranzitno središče, širi globokomorska privezišča in železniške povezave za podporo vojaški logistiki in premikom vojakov. Pristanišče v Baltskem morju ostaja pozimi brez ledu, zaradi česar je strateško pomembno v vsakem konfliktu.

 

Obramba pred kibernetskimi napadi

EU si prizadeva tudi zaščititi pristanišča in drugo prometno infrastrukturo pred kibernetskimi napadi. 

Evropska agencija za pomorsko varnost pomaga pristaniščem prepoznati njihove kibernetske šibke točke in izboljšati odzivanje na napade. Nordijski center za kibernetsko odpornost v pomorski varnosti, neprofitno podjetje, ki so ga ustanovile norveške ladijske družbe, je ruske hekerje opredelil kot pomembno grožnjo evropski infrastrukturi in obrambi.

Zaščita podmorskih komunikacijskih kablov pred sabotažami je zdaj prednostna naloga tudi za NATO in EU. Evropski uradniki sumijo, da je Rusija odgovorna za vrsto incidentov, v katerih so bili kabli in cevovodi pod Baltskim morjem poškodovani ali prerezani, kar je del naraščajočega svetovnega trenda.

Po besedah visoke predstavnice EU za zunanjo politiko, Kaje Kallas, EU načrtuje vzpostavitev pomorske varnostne luke Črnega morja za spremljanje regije. Podobna prizadevanja so načrtovana tudi za Baltik. Načrti, ki vključujejo države ob Črnem morju, so še v zgodnji fazi.
»Ker Rusija krši zračni prostor, napada pristanišča in ladijske poti, je v ospredju tega dela izboljšanje varnosti v regiji. Bolgarija in Romunija, 2 državi EU, ki mejita na Črno morje, bosta vlagali v nadgradnjo pristaniške infrastrukture, da bi zagotovili, da bodo vojaške sile lahko tam, kjer bodo potrebne, ko bodo potrebne,« je dejala Kaja Kallas.


Viri:

• Factiva
• The Wall Street Journal
• Dow Jones Newswires
• Ports Europe
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike

Poslovno okolje Grčije



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.