Evropska komisija priporoča izvedbo ocen tveganja za štiri kritična tehnološka področja
Napredni polprevodniki, umetna inteligenca, kvantne tehnologije in biotehnologija
Evropska komisija je sprejela priporočilo o tehnoloških področjih, kritičnih za gospodarsko varnost EU, v katerem priporoča izvedbo ocen tveganja za štiri tehnološka področja, ki zelo verjetno predstavljajo najobčutljivejša in najnujnejša tveganja v zvezi s tehnološko varnostjo in uhajanjem tehnologije. To so napredni polprevodniki, umetna inteligenca, kvantne tehnologije in biotehnologija. Priporočilo izhaja iz skupnega sporočila o evropski strategiji ekonomske varnosti, ki uvaja celovit strateški pristop k ekonomski varnosti v EU.Nanaša se na oceno ene od štirih vrst tveganj v tem celovitem pristopu, in sicer tehnološkega tveganja in uhajanja tehnologije. Ocena tveganja bo objektivne narave in v tej fazi ni mogoče predvideti niti njenih rezultatov niti nadaljnjih ukrepov. Komisija v priporočilu predlaga seznam desetih kritičnih tehnoloških področij.
Ta tehnološka področja so bila izbrana na podlagi naslednjih meril:
Ta tehnološka področja so bila izbrana na podlagi naslednjih meril:
- omogočanje in preoblikovanje tehnologije: potencial in pomen tehnologije za znatno povečanje uspešnosti in učinkovitosti in/ali korenite spremembe v sektorjih, zmogljivostih itd;
- tveganje civilne in vojaške fuzije: pomen tehnologij za civilni in vojaški sektor ter njihov potencial za napredek na obeh področjih, pa tudi tveganje uporabe nekaterih tehnologij za ogrožanje miru in varnosti;
- tveganje, da bi se tehnologija lahko uporabila za kršenje človekovih pravic: možnost zlorabe tehnologije za kršenje človekovih pravic, vključno z omejevanjem temeljnih svoboščin.
Med desetimi kritičnimi tehnološkimi področji so v priporočilih opredeljena štiri tehnološka področja, za katera se šteje, da bodo zelo verjetno predstavljala najbolj občutljiva in neposredna tveganja, povezana z varnostjo in uhajanjem tehnologije:
- napredne polprevodniške tehnologije (mikroelektronika, fotonika, visokofrekvenčni čipi, oprema za proizvodnjo polprevodnikov);
- tehnologije umetne inteligence (visoko zmogljivo računalništvo, računalništvo v oblaku in na robu, podatkovna analitika, računalniški vid, obdelava jezika, prepoznavanje predmetov);
- kvantne tehnologije (kvantno računalništvo, kvantna kriptografija, kvantne komunikacije, kvantno zaznavanje in radar);
- biotehnologije (tehnike genskega spreminjanja, nove genomske tehnike, genski pogon, sintetična biologija).
Komisija priporoča, da države članice skupaj s Komisijo do konca letošnjega leta najprej izvedejo skupne ocene tveganja za ta štiri področja.
Priporočilo vključuje nekatera vodilna načela za oblikovanje kolektivnih ocen tveganja, vključno s posvetovanjem z zasebnim sektorjem in varovanjem zaupnosti. Pri odločanju o predlogih za nadaljnje skupne ocene tveganja z državami članicami na enem ali več navedenih dodatnih tehnoloških področjih ali njihovih podskupinah bo Komisija upoštevala tekoče ali načrtovane ukrepe za spodbujanje ali partnerstvo na obravnavanem tehnološkem področju. Na splošno bo Komisija upoštevala, da lahko ukrepi, sprejeti za povečanje konkurenčnosti EU na zadevnih področjih, prispevajo k zmanjšanju nekaterih tehnoloških tveganj.
Komisija bo prek ustreznih strokovnih forumov sodelovala z državami članicami pri začetku skupnih ocen tveganja za štiri zgoraj navedena tehnološka področja. Poleg tega bo Komisija začela odprt dialog z državami članicami o ustreznem časovnem razporedu in obsegu nadaljnjih ocen tveganja, pri čemer bo med drugim upoštevala prispevek časovnega dejavnika k razvoju tveganj.
Komisija lahko do pomladi 2024 predstavi nadaljnje pobude v zvezi s tem, in sicer na podlagi takšnega dialoga in prvih izkušenj z začetnimi skupnimi ocenami tveganja ter morebitnih nadaljnjih prispevkov, ki jih bo prejela v zvezi z naštetimi tehnološkimi področji.
Priporočilo vključuje nekatera vodilna načela za oblikovanje kolektivnih ocen tveganja, vključno s posvetovanjem z zasebnim sektorjem in varovanjem zaupnosti. Pri odločanju o predlogih za nadaljnje skupne ocene tveganja z državami članicami na enem ali več navedenih dodatnih tehnoloških področjih ali njihovih podskupinah bo Komisija upoštevala tekoče ali načrtovane ukrepe za spodbujanje ali partnerstvo na obravnavanem tehnološkem področju. Na splošno bo Komisija upoštevala, da lahko ukrepi, sprejeti za povečanje konkurenčnosti EU na zadevnih področjih, prispevajo k zmanjšanju nekaterih tehnoloških tveganj.
Komisija bo prek ustreznih strokovnih forumov sodelovala z državami članicami pri začetku skupnih ocen tveganja za štiri zgoraj navedena tehnološka področja. Poleg tega bo Komisija začela odprt dialog z državami članicami o ustreznem časovnem razporedu in obsegu nadaljnjih ocen tveganja, pri čemer bo med drugim upoštevala prispevek časovnega dejavnika k razvoju tveganj.
Komisija lahko do pomladi 2024 predstavi nadaljnje pobude v zvezi s tem, in sicer na podlagi takšnega dialoga in prvih izkušenj z začetnimi skupnimi ocenami tveganja ter morebitnih nadaljnjih prispevkov, ki jih bo prejela v zvezi z naštetimi tehnološkimi področji.
Priporočilo ne bo vplivalo na izid ocene tveganja. Šele izid podrobne skupne ocene ravni in narave predstavljenih tveganj je lahko podlaga za nadaljnjo razpravo o potrebi po natančnih in sorazmernih ukrepih za spodbujanje, partnerstvo ali zaščito na katerem koli od teh tehnoloških področij ali njihovi podskupini.
Več: Priporočilo
Pripravil:
Boštjan Šinkovec
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje
e-naslov: bostjan.sinkovec@sbra.be
