Glavni izzivi pri ukrepih proti podnebnim spremembam v 2026

 

Energetski prehod v praksi

V letu 2026 bo svet testiral svojo zavezanost boju proti podnebnim spremembam. Posebna pozornost bo usmerjena v EU, ki uvaja nove podnebne davke in regulative, medtem ko ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa nadaljujejo s pritiskom za omilitev globalnih okoljskih pravil.
 

Uveljavitev ogljičnega davka CBAM

S 1. januarjem 2026 je v EU stopil v veljavo mejni ogljični davek CBAM, ki se sprva nanaša na panoge z visokimi emisijami, kot sta proizvodnja jekla in cementa.

Ukrep naj bi evropskim podjetjem zagotovil enake konkurenčne pogoje, saj bodo morali tudi uvozniki izpolnjevati primerljive okoljske standarde ali plačati dodatne dajatve.

Nekatere države v razvoju opozarjajo, da bo CBAM zvišal stroške in omejil trgovino, medtem ko zagovorniki poudarjajo, da že spodbuja izvoznice k uvedbi lastnih cen ogljika. Med njimi je tudi Turčija, ki načrtuje vzpostavitev sistema trgovanja z emisijami.

Evropska komisija bo v letu 2026 uvedla še vrsto drugih zelenih ukrepov, vključno s pravili za ogrevanje in hlajenje ter junijskim pregledom sistema trgovanja z emisijami.

 
 

Razcvet sončne energije in baterij

Po svetu se bo tudi leta 2026 nadaljeval hiter razvoj velikih sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov.

Najbolj odmevni projekti:

• Obelisk v Egiptu – 1,1 GW, prva in druga faza se bosta začeli leta 2026.
• Terra Solar na Filipinih – 3.500 MW sončne energije in 4.500 MWh baterijskega shranjevanja, ena največjih tovrstnih instalacij na svetu.

Kljub pritiskom bodo dokončani tudi glavni vetrni projekti:

• Nemčija – Borkum Riffgrund, 913 MW offshore vetrna elektrarna, polno operativna v Q1 2026.
• Združeno kraljestvo – Sofia, 1,4 GW offshore vetrna elektrarna, komercialno delujoča do septembra 2026, prva z reciklirnimi lopaticami v Združenem kraljestvu.

 

Obvezno razkritje podnebnih podatkov

Podjetja bodo leta 2026 prisiljena v večje razkrivanje podatkov o podnebju in trajnosti, čeprav so v preteklih letih nekatere korporacije upočasnile poročanje in uspešno lobirale proti regulativam.
 

• V Združenem kraljestvu bodo morale družbe, ki želijo kotirati na reguliranih trgih, vključevati podnebna razkritja v projekte, povezane s podnebjem.
• V EU naj bi bili v Q2 2026 uradno sprejeti posodobljeni standardi poročanja o trajnosti (ESRS).
• Na Kitajskem bodo velika podjetja na borzah v Pekingu, Šanghaju in Shenzhenu do konca aprila morala oddati obvezna poročila, vključno z indirektnimi emisijami.
• Podobna pravila bodo veljala tudi v Hongkongu, Singapurju in Avstraliji.

 

Pritisk na fosilna goriva se stopnjuje

Več kot 80 držav je na podnebnem vrhu COP30 neuspešno poskušalo doseči dogovor o časovnici za opustitev fosilnih goriv. Naslednji preizkus bo aprila 2026, ko bosta Kolumbija in Nizozemska gostili prvo mednarodno konferenco o prehodu stran od premoga, nafte in plina.

Brazilija je ob tem napovedala, da bo na COP31 v Turčiji predstavila načrt za postopno preoblikovanje gospodarstev, odvisnih od fosilnih goriv.
 

Napredek pri električnih vozilih

Kljub rahljanju ciljev EU glede prepovedi motorjev z notranjim zgorevanjem in političnim pritiskom v Združenem kraljestvu bo leto 2026 pomembno tudi za razvoj električnih vozil (EV).

Na trg naj bi prišla prva vozila s natrij-ionskimi baterijami CATL Naxtra, ki zmanjšujejo odvisnost od litija, omogočajo hitro polnjenje in boljše delovanje pri nizkih temperaturah.

Stellantis bo leta 2026 predstavil tudi trdne baterije, kitajski proizvajalci, kot sta Chery in Dongfeng, pa načrtujejo demonstracijske flote ali omejeno proizvodnjo.


Viri:

• Factiva
• CE NoticiasFinancieras
• iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelenih tehnologij
 

Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.