Globalna izguba gozdov je leta 2024 dosegla rekordno visoko raven

 

Požari so v 2024 povzročili rekordno izgubo gozdov

Obsežni požari, ki jih povzročajo podnebne spremembe, so leta 2024 povzročili rekordno izgubo gozdov po vsem svetu.

Glede na poročilo, ki sta ga na podlagi satelitskih posnetkov pripravila Global Forest Watch (GFW) in Univerza v Marylandu, je samo izguba tropskih neokrnjenih gozdov lani dosegla 6,7 mio hektarjev, kar je 80 % povečanje v primerjavi z letom 2023. To pomeni, da je bilo vsako minuto uničenih 18 nogometnih igrišč deževnega gozda.

Posledice krčenja gozdov so hude, saj ogrožene vrste izgubljajo svoje življenjske prostore, ekosistemi propadajo, glavne reke v Amazoniji pa se krčijo ali popolnoma presahnejo.

Polovica izgube gozda je bila lani posledica požarov. Ti so pogosto namerno podtaknjeni, da bi pridobili zemljo za kmetijstvo.
 

Začaran krog

Zaradi emisij toplogrednih plinov je podnebje toplejše in bolj suho, kar povečuje nevarnost požarov. Več požarov povzroča več emisij in nadaljnjo izgubo deževnega gozda. To ustvarja začaran krog, v katerem sta podnebje in narava vse bolj prizadeta.

Krčenje gozdov poslabšuje podnebno krizo, kar posledično povzroča več požarov in izgubo gozdov. Zato je nujno potrebno zmanjšati emisije in prekiniti ta nevarni krog.

V GFW opozarjajo, da obstaja velika nevarnost, da se bodo podnebne spremembe odvijale hitreje, kot se človeštvo lahko nanje učinkovito odziva.

Tropski deževni gozdovi so bistveni za shranjevanje ogljika in stabilizacijo vzorcev padavin. Njihova izguba pomeni tudi izginotje biotske raznovrstnosti, čiste vode in sredstev za preživetje za milijone ljudi.


 

Največ gozdov je lani izgubila Brazilija

Brazilija, ki ima največji delež tropskih gozdov na svetu, je lani izgubila 2,8 mio hektarjev gozda, kar je največ od vseh držav in predstavlja 42 % svetovne izgube.

To je bil velik obrat od napredka, doseženega leta 2023, ko je predsednik Luiz Inacio Lula da Silva nastopil funkcijo in obljubil zaščito največjega deževnega gozda na svetu.

Obvladovanje požarov, ki nikoli niso bili med glavnimi vzroki za izgubo gozdov, so zdaj glavna prednostna naloga brazilske vlade.



Poročilo navaja, da je bila Latinska Amerika še posebej močno prizadeta, saj je lani amazonski biom dosegel najvišjo raven izgube primarnih gozdov od leta 2016.

Bolivija je prehitela Demokratično republiko Kongo kot 2. država z največjo izgubo tropskih gozdov, čeprav ima manj kot polovico gozdov kot ta afriška država, ki je lani prav tako zabeležila porast izgube gozdov.

Izguba gozdov v Boliviji se je leta 2024 povečala za 200 %, glavni vzroki pa so bili suša, gozdni požari in vladno spodbujana kmetijska širitev.
Poročilo ugotavlja podobne trende tudi v Latinski Ameriki, predvsem v Mehiki, Peruju, Nikaragvi in Gvatemali.

Stopnje krčenja gozdov so pospešili tudi konflikti v Kolumbiji in Demokratični republiki Kongo, saj so oborožene skupine izčrpavale naravne vire.

Povečanje izgube gozdov pa ni omejeno le na trope. Svet je zabeležil 5 % povečanje izgube gozdov do leta 2023, kar ustreza 30 mio hektarjev ali velikosti Italije.

Zunaj tropov so borealni gozdovi, ki so se razvili s sezonskimi požari, leta 2024 zabeležili rekordno visoko izgubo dreves, pri čemer sta Kanada in Rusija leta 2024 izgubili po 5,2 mio hektarjev, saj so gozdni požari ušli izpod nadzora.
 

Znaki upanja v jugovzhodni Aziji

Svetovnemu trendu izgube gozdov se je izognila Jugovzhodna Azija, saj so Malezija, Laos in Indonezija zabeležile dvomestno zmanjšanje izgube primarnih gozdov, kar je posledica domače politike ohranjanja narave, v kombinaciji s prizadevanji skupnosti in zasebnega sektorja, ki je učinkovito omejevala požare in širila kmetijstvo.

Drugo izjemo je predstavljalo avtohtono ozemlje Charagua Iyambae v južni Boliviji, ki mu je uspelo s politikami rabe zemljišč in sistemi zgodnjega opozarjanja omejiti rekordne požare v državi.
 

Možne rešitve

Na podnebnem vrhu v Glasgowu leta 2021 se je več kot 140 držav zavezalo, da bodo do leta 2030 ustavile in preusmerile krčenje gozdov in degradacijo tal.

Več držav je pokazalo, da je krčenje gozdov mogoče omejiti s preudarnimi politikami, finančnimi spodbudami in sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi.

Vendar je svet še zelo daleč od izpolnjevanja te zaveze. Od 20 držav z največjo površino prvinskih gozdov jih ima 17 danes večjo izgubo kot ob podpisu sporazuma.

Na svetovni ravni so zato nujno potrebna večja prizadevanja. Da bi zaustavili krčenje gozdov, morajo gozdnate države pospešiti ukrepanje, potrošniki in podjetja pa morajo prevzeti večjo odgovornost za svoje odtise.

Naslednji globalni podnebni vrh, ki bo novembra letos potekal v amazonskem mestu Belém, si bo prizadeval za napredek pri uvajanju boljših mehanizmov financiranja ohranjanja narave. Trenutno se namreč s sečnjo gozdov zasluži več denarja kot z njihovim ohranjanjem.


Viri:

• Factiva
• FirstPost.com
• New Scientist News
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju lesne industrije

Poslovno okolje Brazilije



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.