Gospodarski razvoj v ZDA do 2023

ponedeljek, 12. april 2021

Ameriško gospodarstvo iz pandemije prehaja v razcvet, ki bi lahko trajal do leta 2023, izhaja iz analiz in izjav znanih ameriških institucij in ekonomistov.

Veliki prihranki pri državljanih ZDA, razširjena distribucija cepiv in infrastrukturni načrt, ki ga je Bidnova administracija predlagala v višini 2,3 bilijona dolarjev, bi lahko vodili do gospodarskega porasta in razvoja. Razcvet za gospodarstvo bi pomenil hitro in trajno rast, vendar pa je tukaj še vedno en zadržek, ki govori tudi o številnih ovirah, kot so različice virusov in če bo inflacija „hitrejša“ in višja od pričakovane.

Ameriško gospodarstvo se je iz recesije, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, rešilo bolje, kot je bilo pričakovano, in obstaja razlog, da verjamemo, da se lahko ta pozitivni čas nadaljuje tudi do leta 2023, zahvaljujoč hitrim fiskalnim in monetarno-političnim ukrepom ter vse večjemu uvajanju cepiv. Optimisti govorijo o nadaljevanju gospodarskega razcveta tudi še dve leti po 2023.

Vse analize pa so enotne, da se nastala situacija lahko reši samo s sodelovanjem vseh političnih dejavnikov v ZDA. Prehod v NEW NORMAL ali kot ekonomisti po novem uporabljajo besedi DIFFERENT ECONOMY tako zahteva podporo demokratske stranke (kateri pripada tudi predsednik Biden) kot republikancev.

Spremembe so opazne tudi v finančni industriji. Tako kot drugi posojilodajalci se tudi banke soočajo z naraščajočo konkurenco fintech in tehnoloških podjetij, zaradi česar so tradicionalne banke postale le manjši del celotne finančne slike. Banke se soočajo s strožjim regulativnim nadzorom kot njihovi nebančni kolegi, zato predstavniki posojilodajalcev pozivajo k izenačitvi konkurenčnih pogojev.

Banke si že tako ali tako močno konkurirajo med seboj in se zdaj soočajo še z močno konkurenco novih dejavnikov. Banke že tekmujejo z velikim in močnim "bančnim sistemom v senci"! Največ konkurence prihaja iz Silicijeve doline in to v obliki fintechs-ov kot velikih tehnoloških podjetij (Amazon, Apple, Facebook, Google in zdaj še Walmart).

Predsednik Federal Reserve Bank je napovedal možnost priti v teh letih iz 6 % brezposelnosti na 5 ali celo 4 (težko do 3,5 %, ki je bila pred pandemijo), potrdil je, da je državna finančna pomoč državljanom in gospodarstvu ZDA pravzaprav rešila to državo pred kolapsom in da ne glede na vse izkušnje iz 80-tih let prejšnjega stoletja in krize 2008-2009 ni pričakovati zvišanja inflacije ali obresti.

Slovenian American Business Association – SABA iz Clevelanda prav tako zaznava dejstvo, da je finančna pomoč rešila ZDA pred gospodarsko in socialno težko situacijo, po drugi strani pa je povzročila problem ponovnega zaposlovanja in iskanja delavcev ter situacijo, ko zaradi državne pomoči delavci zavračajo vračilo na delo ali pa ne iščejo zaposlitve, ki v določenih primerih mesečno lahko pomeni celo manjši prihodek kot državna pomoč.

Da so mala in srednje velika podjetja pričela ponujati finančne bonuse in hrano kot bonitete, da dobijo delavce seveda ni bil namen finančne pomoči, a tudi s to problematiko se bo morala politika ZDA (in še kakšne druge države) soočiti, ko bo pandemije konec.

Pripravil:
Jurček Žmauc
Slovenian American Business Association
E: jurcek.zmauc@sloaba.com