Hrvaška z letom 2026 zvišuje minimalno bruto plačo na 1.050 EUR

 

Z višjo minimalno plačo namerava vlada zmanjšati vrzel s starejšimi članicami EU

Nova stopnja predstavlja 50 % zvišanje v zadnjih 3 letih in 153 % zvišanje v primerjavi z letom 2016, ko je minimalna bruto plača znašala 414 EUR. S trenutno minimalno bruto plačo 970 EUR Hrvaška dosega 75,1 % povprečne minimalne plače v EU.

Po podatkih državnega statističnega urada je hrvaška povprečna neto plača avgusta 2025 dosegla 1.446 EUR, povprečna mesečna bruto plača pa 2.015 EUR.

Najvišja povprečna mesečna izplačana neto plača na zaposleno osebo pri pravnih osebah za avgust 2025 je bila izplačana v dejavnosti zračnega prometa in je znašala 2.430 EUR (3.557 EUR bruto), najnižja pa v dejavnosti proizvodnja oblačil in je znašala 918 EUR (1.202 EUR bruto).


 

Poslovno okolje in dolgoročna napoved EIU za Hrvaško

Gospodarska rast Hrvaške presega povprečno gospodarsko rast EU

Po ocenah EIU bo realna rast BDP na Hrvaškem v letu 2025 znašala 3 %, kar je upočasnitev glede na 3,9 % v letu 2024, vendar precej nad predvideno povprečno rastjo EU v višini 1,3 %.

V letu 2026 naj bi se gospodarska aktivnost nekoliko umirila, gospodarska rast pa naj bi dosegla 2,8 %. Tudi za obdobje 2027-2030 je napovedana 2,8 % povprečna letna realna rast BDP, ob postopnem napredku pri krepitvi proizvodnih zmogljivosti Hrvaške.

Po podatkih Eurostata je bil BDP na prebivalca po pariteti kupne moči leta 2024 na 77 % povprečja EU27. To je bilo nad Bolgarijo, Grčijo in Latvijo, primerljivo z Madžarsko in Slovaško, a precej pod regionalnimi vrstniki, kot sta Slovenija in Češka, kar kaže na še vedno precejšen potencial za dohitevanje.


 

Prednosti hrvaškega gospodarstva

Hrvaški domači trg je razmeroma majhen, vendar so močne realne rasti plač v zadnjih letih okrepile finančni položaj gospodinjstev.

Država je ena glavnih prejemnic sredstev EU glede na delež BDP, kar bo ostalo ključno gonilo gospodarske rasti in napredka strukturnih reform v obdobju 2026–2030, ter bo podpiralo nove tržne priložnosti.

Uvedba evra in poln dostop do schengenskega območja sta prinesla neto koristi za naložbeno dejavnost, poslovno razpoloženje, turizem in trgovinske tokove ter mobilnost delovne sile, kar povečuje privlačnost hrvaškega trga.

Povpraševanje v turističnem sektorju bosta v napovedanem obdobju podpirala 2 širša družbena trenda:

• nadaljnja po-pandemična preusmeritev potrošnje iz blaga v storitve, zlasti potovanja in turistične dejavnosti
• naraščajoče povpraševanje po storitvah, povezanih s prostim časom, s strani vse večje skupine starejših potrošnikov.

 

Slabosti

Hrvaški delež v svetovni trgovini je nizek, njeno skromno število prebivalcev omejuje privlačnost trga, država tudi nima pomembnih naravnih virov.

Gospodarstvo je preveč odvisno od turističnega sektorja, kar pomeni tveganje koncentracije in izpostavljenost zunanjim šokom.

Skupna rast uvoza in izvoza bo v prihodnjih letih verjetno ostala zmerna. Krčenje in staranje delovne sile bo omejevalo potrošniške priložnosti.

Povprečne številke BDP na prebivalca prikrivajo precejšnje regionalne in družbene razlike v dohodkih, življenjskem standardu in priložnostih. Prebivalci bolj podeželskih območij ohranjajo bolj tradicionalne navade, običaje in potrošniške vzorce, ter večji delež razpoložljivega dohodka porabijo za osnovne dobrine, kot so hrana, energija in surovine.
 
 
Viri:

• Factiva
• Trend News Agency
• bneIntelli news
• The Economist Intelligence Unit
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Poslovno okolje Hrvaške


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.