Industrija pohištva v Srbiji

 

Srbija največ pohištva izvozi v Romunijo, uvozi pa iz Poljske

Srbija je lani izvozila 140.241 ton pohištva v vrednosti 682,2 milijona EUR, medtem ko je uvozila 61.495 ton v vrednosti 224,2 milijona EUR, kažejo podatki Republiškega zavoda za statistiko.

V državi je bila realizirana prodaja v višini 60,175 milijonov RSD (približno 512,5 milijona EUR), kar predstavlja rast v primerjavi z letom 2021, ko je prodaja pohištva v maloprodaji znašala 52.520 milijonov RSD (447,3 milijona EUR).

Domači proizvajalci serijskega panelnega pohištva so vodilni v regiji, medtem ko se proizvajalci pohištva iz masivnega lesa osredotočajo na tuje trge Evropske unije. Srbija največ izvaža v Romunijo, vendar je pohištvo, ki gre na Češko, najdražje. Kar zadeva izvožene količine, pa kuhinjsko pohištvo zaostaja za poslovnim.

Srbija uvaža trikrat manj pohištva, kot ga izvaža. Največ pohištva uvaža iz Poljske in Kitajske, od koder ga je lani uvozila v vrednosti 45,8 milijona EUR, medtem ko ga je izvozila le 116 ton v vrednosti 751.000 EUR. Na domačem trgu je tradicionalno najbolj prisotno pohištvo srbskih proizvajalcev.
 

Za proizvajalce pohištva iz masivnega lesa je ključno tržišče EU

Po podatkih iz Agencije za gospodarske subjekte v Srbiji aktivno posluje približno 3.000 podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo pohištva. Poleg tega več kot 5.600 podjetij deluje v panogi lesne predelave.

Sekretarka Združenja za gozdarstvo, predelavo lesa in industrijo pohištva ter papirja pri Gospodarski zbornici Srbije Nataša Govedarica je za portal eKapija povedala, da je letos v industriji pohištva zaposlenih približno 22.000 delavcev, dodatno pa še 17.500 delavcev v sektorju predelave lesa. "Glede na to, da gre za izjemno močan sektor malih in srednjih podjetij in da je pomanjkanje usposobljene delovne sile iz leta v leto izrazit problem, je to pozitiven trend, saj se zaposlenost v zadnjih petih letih rahlo povečuje," je dejala.

Podatki Republiškega zavoda za statistiko kažejo na rast izvoza, ki je znašal 65,9 milijarde RSD leta 2021 in se povečal na 80,1 milijarde RSD leta 2022. Največ pohištva je bilo izvoženega v Romunijo (20.794 ton), sledita Italija (11.429 ton) in Nemčija (10.938 ton). Edini dve državi, kamor je Srbija izvozila več kot 10.000 ton, sta še Bosna in Hercegovina ter Hrvaška. Kljub temu, da je bilo največ pohištva izvoženega v Romunijo, največjo vrednost dosega pohištvo, izvoženo na Češko, kjer je vrednost 4.315 ton pohištva znašala 103,6 milijona EUR. Na drugem mestu je Italija s 62,1 milijona EUR, na tretjem pa Nemčija s 56,5 milijona EUR.

Proizvajalci oblazinjenega in panelnega pohištva se večinoma osredotočajo na domače in regionalno tržišče, medtem ko je za proizvajalce pohištva iz masivnega lesa ključno tuje tržišče Evropske unije, predvsem avstrijsko in nemško. "Ko analiziramo izvoz pohištva po državah (carinska tarifa 94), vidimo, da so države z največjim izvozom Češka, Nemčija, Italija, Romunija in Španija, vendar to ne velja za pohištvo iz masivnega lesa, ampak za izvoz delov sedežev za avtomobilsko industrijo, večinoma iz plastike. Izvoz pohištva iz masivnega lesa je bil največji v države nekdanje Jugoslavije," dodaja.

Kar zadeva različne skupine pohištva, je najmanjšo vrednost dosegel izvoz kuhinjskega pohištva (14,1 milijona EUR), sledi pohištvo za poslovne prostore (19,4 milijona EUR), vzmetnice (41,1 milijona EUR), največ pa je v kategoriji Drugo pohištvo (607,4 milijona EUR).
Poudarila je tudi: "Proizvodni procesi in oblikovanje v industriji pohištva sledita svetovnim trendom v vseh segmentih proizvodnje, od masivnega lesa prek panelnega pohištva do oblazinjenega. Podsektorji industrije pohištva so zelo raznoliki. Kvaliteta, cena in oblikovanje pohištva so odvisni od ciljnega trga."
 

Največ pohištva se uvozi iz Poljske in Kitajske

Poleg izvoza raste tudi uvoz pohištva, ki je leta 2021 znašal 21,1 milijarde RSD, leto kasneje pa 26,3 milijarde RSD. Srbija je največ pohištva uvozila iz Poljske (16.048 ton), Kitajske (11.153 ton, medtem ko je izvozila le 116 ton), Turčije (8.819 ton) in Bosne in Hercegovine (5.358 ton). Najvišjo vrednost je dosegel uvoz pohištva iz Kitajske (45,8 milijonov EUR), Italije (34,9 milijonov EUR), Poljske (31,3 milijonov EUR) in Turčije (28,8 milijonov EUR).

Kljub temu pa je na domačem trgu tradicionalno najbolj zastopano ravno pohištvo srbskih proizvajalcev, je povedala Nataša Govedarica. Po njenih besedah domači proizvajalci sledijo svetovnim trendom pri izdelavi pohištva, ki se skorajda ne razlikuje od uvoženega.

"S standardom kakovosti, kakovostjo storitev in konkurenčnimi cenami smo izjemno konkurenčni na našem trgu, odločitev o nakupu določenega izdelka pa je odvisna od samih potrošnikov. Srbski proizvajalci pohištva so zelo konkurenčni tudi na regionalnem trgu. Domači proizvajalci serijskega panelnega pohištva so vodilni v tem podsektorju proizvodnje v regiji. Prav tako so srbski izdelki zelo iskani na zahtevnem trgu Evropske unije v nekaterih skupinah izdelkov, predvsem pri pohištvu iz masivnega lesa, kar gre pripisati odlični kakovosti, dobremu dizajnu in cenam izdelkov."

Eden od izzivov za ohranjanje in krepitev konkurenčnosti v tej industriji bo vlaganje v izobraževanje strokovnih kadrov in okrepitev proizvodnih zmogljivosti s pomočjo digitalizacije proizvodnih procesov. Trend trajnosti, uporabe recikliranih in naravnih materialov, je prav tako prisoten po celem svetu.

"Industrija pohištva je po svoji naravi v veliki meri trajnostna industrija, predvsem zaradi uporabe lesa kot naravnega materiala. Za druge repromateriale obstaja dober način recikliranja ali ponovne uporabe kot delov osnovnih izdelkov. Trenutno obstajajo pionirski podvigi podjetnikov pri obnovi starih kosov pohištva, kot oblika trajnosti teh izdelkov. Glede drugih trendov v recikliranju pohištva bo treba počakati nekaj časa, da se določi uporaba novih vrst recikliranih materialov v tej industriji," je še poudarila.

Vir: Ekapija

 
Povzela:

mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs


 

Poglejte tudi:

Globalni trendi na področju pohištvene industrije in lesnih proizvodov

Storitve slovenskih poslovnih klubov