Izzivi načrtov EU za izgradnjo giga-tovarn AI

 

Načrt izgradnje giga-tovarn AI v EU

Evropska komisija namerava zgraditi 4 giga-tovarne umetne inteligence (AI), kot del evropske strategije, katere cilj je dohiteti ZDA in Kitajsko na področju AI.

Načrt izgradnje giga-tovarn je del odgovora Evrope na Draghijevo poročilo o konkurenčnosti, ki je svetovalo večje naložbe in aktivnejšo industrijsko politiko.

Predsednica evropske komisije Ursula Von der Leyen je prvič objavila podrobnosti načrta 11. februarja 2025 na vrhu AI v Parizu.
Načrt je del Invest AI, 200 mlrd EUR vrednega evropskega odgovora na 500 mlrd USD vreden ameriški načrt Stargate.
 

 
Evropske giga-tovarne naj bi bile javno-zasebno partnerstvo, ki bo vsem evropskim znanstvenikom in podjetjem, ne le največjim, omogočilo razvoj najnaprednejših, zelo velikih modelov, ki so potrebni, da Evropa postane celina AI.

Financiranje teh giga-tovarn naj bi potekalo prek novega, 20 mlrd EUR vrednega sklada, pri čemer bi denar črpali iz obstoječih programov EU in iz držav članic. Pri financiranju bo sodelovala tudi Evropska investicijska banka.
 

Dvomi in izzivi

Nekateri strokovnjaki s področja industrije dvomijo v te projekte in se sprašujejo, ali jih je sploh smiselno graditi.

Projekti velikih podatkovnih centrov z javnim dostopom se bodo namreč soočili s številnimi izzivi, kot so:

• pridobivanje čipov
• iskanje ustreznih lokacij
• strožji EU predpisi glede varnosti AI in osebnih podatkov od tistih v ZDA in na Kitajskem
• odsotnost velikih tehnoloških podjetij v Evropi
• pomanjkanje električne energije v zahtevanem obsegu

Evropske giga-tovarne naj bi vsebovale po 100.000 najsodobnejših čipov, zaradi česar bodo več kot 4-krat večje od največjega super-računalnika, ki se trenutno gradi v EU, projekta Jupiter v Nemčiji.

Ameriški proizvajalec čipov Nvidia prodaja najsodobnejše čipe GPU, ki so potrebni za usposabljanje AI, za približno 40.000 USD na kos, kar pomeni ceno več mlrd EUR na posamezno giga-tovarno. Takšne cene za podobne projekte plačujejo tudi ameriška podjetja. Lastnik Facebooka Meta bo porabil 10 mlrd USD za izgradnjo objekta z 1,3 mio GPU v Louisiani, ki ga bo poganjalo 1,5 GW električne energije.

Giga-tovarne so bodo verjetno soočile z enakimi izzivi kot drugi zasebni projekti v Evropi, to so izzivi pridobivanja čipov Nvidia in pomanjkanje električne energije v zahtevanem obsegu.

Vlada ZDA pod nekdanjim predsednikom Joejem Bidnom je omejila dostop do čipov AI, da bi preprečila gradnjo giga-tovarn v številnih evropskih državah. Za enkrat še ni jasno, ali bo Trumpova administracija to podprla.

Življenjska doba takih tovarn, preden je potrebno odpisati in kupiti nove čipe Nvidia, je približno leto in pol.

Prejšnji velik evropski podporni načrt za tehnološko infrastrukturo, Zakon o čipih iz leta 2023, ni uspel izpolniti ciljev prenosa vrhunske proizvodnje čipov v Evropo ali doseganja 20 % svetovne proizvodnje, čeprav je vodil do naložb v nove tovarne, potrebne za izdelavo avtomobilskih čipov.
 

EU spreminja 12 znanstvenih super-računalniških centrov v tovarne AI

Poleg načrta 4 giga-tovarn, EU nadgrajuje tudi 12 znanstvenih super-računalniških centrov, da bi jih spremenila v tovarne AI.

Prek skupnega podjetja EuroHPC (EuroHPC JU) je evropska komisija že decembra 2024 objavila načrte za 7 tovarn AI, v kratkem pa jih bo predstavila še 5, v skupnem naložbenem programu v vrednosti 10 mlrd EUR.

5 novih super-računalnikov, optimiziranih za AI, naj bi bilo nameščenih do konca leta 2026. Nameščeni bodo na Finskem, v Nemčiji, Italiji, Luksemburgu in na Švedskem.

Medtem bodo v Španiji nadgradili sistem MareNostrum 5 v tovarno AI, eno tovarno pa bodo vzpostavili v Grčiji v povezavi s super-računalnikom DAEDALUS.

EuroHPC JU, ki je bil ustanovljen leta 2018 in ima sedež v Luksemburgu, je skupna pobuda EU, 35 evropskih držav in zasebnih partnerjev za razvoj super-računalniškega ekosistema v Evropi.

 
Viri:

• Factiva
• Reuters
• Bebeez 
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju IKT

EU in ZDA na nasprotnih bregovih glede regulacije AI

Evropski parlament je potrdil zakon o AI



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.