Kitajska prevzema vodilno vlogo pri zelenem prehodu

 

EU kaže znake umika od zastavljenih podnebnih ciljev

Nedavni dogodki v Evropi so razkrili odmik od zgodovinskega vodstva EU na področju podnebne politike. Medtem ko države članice razpravljajo o znižanju svojih podnebnih ciljev, pa Kitajska ne le ostaja na začrtani poti, temveč celo pospešuje svoj ekološki prehod.

EU si je zastavila cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2040. Vendar je ta cilj, ki naj bi Evropo ohranil v ospredju Pariškega sporazuma, naletel na močan odpor Nemčije, Francije, Italije in Poljske. Te države trdijo, da bi tako močno zmanjšanje emisij lahko ogrozilo strateške industrije, konkurenčnost ali socialno blaginjo. Zato je bilo glasovanje, predvideno za 18. september, preloženo.

Zastoj je ne le političen, ampak tudi postopkovni, kar odlaša odločitev o ciljih za leto 2040. Zdaj se razmišlja o bolj zmerni različici ciljev za leto 2035.

Poleg tega nekatere države EU pritiskajo, da bi se dovolila uporaba mednarodnih ogljičnih kreditov, kar slabi zahtevo po domačem zmanjšanju emisij. Opozorila evropskih znanstvenikov, ki vztrajajo, da ukrepanje proti podnebnim spremembam ne more imeti pravega učinka, če se zanaša na zunanje kompenzacije, nimajo dovolj teže, da bi ustavila nazadovanje.

Na splošno EU kaže jasne znake umika od zastavljenih podnebnih ciljev, kar ima resne posledice, od zmanjševanja pritiska na ZDA in druge velike onesnaževalce, pa do odmikanja možnosti, da bi ohranili cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C.
 

Kitajska prevzema vodilno vlogo pri zelenem prehodu

Kitajska je pokazala trdno zavezanost okoljski trajnosti in boju proti podnebnim spremembam ter uvedla ambiciozne politike za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in preoblikovanje svojega energetskega modela.

Kitajska je v absolutnih številkah največja povzročiteljica emisij CO₂. A hkrati je skupaj z Indijo tudi najbolj naseljena država na svetu, kar pomeni, da so njene emisije na prebivalca še vedno bistveno nižje kot v številnih razvitih državah.
Medtem ko letne emisije na prebivalca na Kitajskem znašajo približno 7 ton CO₂, ta številka v državah, kot sta ZDA in Kanada, presega 14 ton, v Evropi pa imata Nemčija in Norveška več kot 8 ton. To odraža neenakomerno porazdelitev podnebne odgovornosti na svetovni ravni.

Ob evropskem nazadovanju Kitajska sprejema zaveze, konkretne ukrepe in strategijo, ki za zdaj ostaja trdna.

Kitajska je svoj pariški cilj, predviden za leto 2030, uspela prenesti v Q1 2025, saj načrtuje letno zmanjšanje emisij CO₂ za -1,6 %, čeprav povpraševanje po električni energiji raste. To pomeni zelo pomemben petletni pospešek v primerjavi s pariškimi obveznostmi. Pri tem je odločilno povečanje deleža čistih energij, sončne, vetrne in drugih, ki predstavljajo pomemben del novo nameščene zmogljivosti v svetu.

Eden ključnih stebrov kitajske strategije je množična širitev obnovljivih virov energije, kjer si je država utrdila vodilni položaj na svetu. Kitajska ima trenutno največjo nameščeno kapaciteto sončne in vetrne energije na svetu, več kot 1.408 gigavatov (GW).
 

Vetrna energija

V Evropi je bilo v prvi polovici 2025 nameščenih 6,8 GW novih vetrnih zmogljivosti. To je manj od pričakovanega in nezadostno za dosego energetskih in podnebnih ciljev EU do leta 2030.

Zaradi teh podatkov je organizacija WindEurope svojo napoved za celotno leto znižala z začetnih 17 GW na približno 14,5 GW. To pomeni, da je projekcija za leto 2030 zdaj 344 GW (198 GW na kopnem in 46 GW na morju), medtem ko je cilj EU 425 GW, kar pomeni -19,1 % zmanjšanje v primerjavi s prejšnjo napovedjo.

Kitajska je postala svetovna voditeljica v proizvodnji vetrne energije in nameščeni zmogljivosti, saj prevladuje tako na trgu proizvajalcev vetrnih turbin, kot pri postavitvi vetrnih elektrarn.

Leta 2024 je njena skupna nameščena kapaciteta presegla 520 GW, kar je približno 40 % svetovne vetrne zmogljivosti. To vključuje tako kopenske kot morske vetrne elektrarne. Njena kapaciteta je veliko večja od zmogljivosti ZDA, 2. največje proizvajalke vetrne energije, ki je leta 2023 imela približno 140 GW.

Evropa kot celota sicer premore znatne zmogljivosti, a so še vedno precej manjše od kitajskih.

Leta 2024 je Kitajska predstavljala več kot polovico vseh novih instalacij vetrnih elektrarn na morju, v prvi polovici 2025 pa je ta delež presegel 70 %. To utrjuje njen vodilni položaj na tem področju, ki je ključen za prihodnost vetrne energije, zaradi večjega potenciala proizvodnje in manjšega vpliva na rabo zemljišč.


 

Električni avtomobili

Kitajska je tudi vodilna na svetu v proizvodnji električnih vozil (EV), saj je že leta 2024 predstavljala več kot 50 % svetovne proizvodnje. Podjetja, kot so BYD, NIO in XPeng, so v ospredju te preobrazbe.

Kitajska vlada je uvedla politike za spodbujanje razogljičenja gospodarstva in sprejemanja EV, vključno z davčnimi spodbudami in omejitvami za vozila z notranjim zgorevanjem v nekaterih večjih mestih. To je pospešilo proizvodnjo in uporabo EV v državi.

Medtem pa v Evropi, ki si je zastavila jasen cilj prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov do leta 2035, v zadnjih mesecih več držav zavira ta načrt. Nemčija, Italija in druge države si prizadevajo ohraniti odprta vrata za sintetična goriva ali pa prestaviti roke. Konsenz, ki se je zdel trden, zdaj razpada.

Medtem ko se v Evropi pojavljajo dvomi o gospodarski izvedljivosti, o možnosti selitve industrije ali o socialnem vplivu ciljev, ki so danes označeni kot ambiciozni, Kitajska prevzema te stroške z državnimi načrti, mobilizacijo javnega in zasebnega kapitala ter močnejšo regulacijo.

Po Trumpovem umiku ZDA iz Pariškega sporazuma, zdaj ta evropski umik pušča Kitajsko kot globalni referenčni okvir v boju proti podnebnim spremembam. Če želi svet ohraniti cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C, bo ključno, da EU brez popuščanja sledi Kitajski.

Viri:

• Factiva
• CE Noticias Financieras
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

Se EU oddaljuje od trajnosti?

Poslovno okolje Kitajske



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal