Lahko evropska kemična industrija še konkurira azijskim konkurentom?

1. avgusta so ZDA uvedle 15 % carine na večino evropskega uvoza kemikalij, kar je povzročilo še dodaten pritisk na evropsko kemično industrijo, ki že tako ni v najboljšem položaju.

Že leta jo namreč bremenijo izjemno visoki stroški energije, počasni regulativni postopki in rastoča globalna konkurenca, še posebej s strani azijskih konkurentov.
 

Visoki stroški energije

Visoke cene energije ostajajo eden največjih izzivov, s katerimi se spopada evropska kemična industrija.

Od leta 2022 evropski proizvajalci plačujejo do 7 - krat več za zemeljski plin kot ameriški. Cene elektrike v Nemčiji in Franciji so več kot dvojne v primerjavi z vzhodno Kitajsko ali na primer s Teksasom.

Za industrijo, ki je močno odvisna od energije, je to ključna slabost.
 

Evropski energetski prehod

Ker EU pospešuje pot do ogljične nevtralnosti, se od proizvajalcev kemikalij pričakuje hitro zmanjšanje emisij. To običajno zahteva drage posodobitve obratov, vlaganja v nove tehnologije in višje stroške skladnosti.

Regulativne zahteve glede zmanjševanja emisij lahko podjetja prisilijo v zapiranje ali selitev proizvodnje v tujino, kar pospešuje konsolidacijo industrije in še dodatno zmanjšuje evropsko kemično proizvodno.
 

Regulativne zamude

Birokratske zamude stanje še poslabšujejo.

V okviru sistema EU REACH lahko zaradi obsežnega testiranja in dokumentacije traja celo 4 leta, da nova kemikalija prejme odobritev.

Skladnost predstavlja tudi velike stroške za podjetja. Registracija v okviru REACH pogosto stane več mio EUR na snov, to pa je breme, ki ga predvsem manjše družbe težko prenesejo. To posledično upočasnjuje inovacije, veže kapital ter preusmerja tako raziskave in razvoj, kot tudi proizvodnjo na druge lokacije.
 

Hiter vzpon kemične industrije v Aziji

Medtem ko se evropska kemična industrija upočasnjuje, pa azijska kemična industrija hitro raste, še posebej to velja za Indijo. Indijska vlada je sprejela strategijo Chemicals and Petrochemicals Vision 2040, katere cilj je, da indijska kemična industrija do leta 2040 doseže vrednost 1 trln USD.

Ta ambicije se že odraža v velikih projektih, kot je načrtovani obrat družbe Haldia Petrochemicals v Tamil Naduju v vrednosti 10 mlrd USD.
Indija ima koristi tudi od svetovnega premika k modelu China+1. Zaradi tveganj v dobavnih verigah, globalna podjetja iščejo alternative Kitajski, ter se vse bolj obračajo k Indiji.

V kombinaciji z regulativnimi reformami in izvozno usmerjeno infrastrukturo ta premik utrjuje rastočo azijsko prevlado v globalnih dobavnih verigah kemikalij.
 

Akcijski načrt EU za evropsko kemično industrijo

Julija je Evropska komisija predstavila nov Akcijski načrt za kemično industrijo, ki ima 4 ključne cilje:

• dostopna, čista energija
• poenostavljeni predpisi za hitrejše odobritve
• večja finančna podpora kemičnim podjetjem
• močnejše dobavne verige prek lokalnih partnerstev in proizvodnje

Načrt vključuje ukrepe, kot so:

• zavezništvo za kritične kemikalije za zaščito ključnih proizvodnih lokacij
• akcijski načrt za dostopno energijo za znižanje cen elektrike in plina
• regulativni sveženj, ki naj bi z zmanjšanjem birokracije in administrativnih bremen prihranil okoli 430 mio EUR letno.

Evropska industrijska združenja so ta načrt pozdravila, a opozorila, da časa zmanjkuje. Brez hitrega ukrepanja in močnejše koordinacije po Evropi bi načrt lahko spodletel. Večina teh ukrepov se namreč ne bo začela izvajati do leta 2026 in za mnoga podjetja bo takrat lahko že prepozno. Proizvodni obrati se že zapirajo, delovna mesta se ukinjajo, investicije pa se selijo drugam.
 

Podjetja se umikajo v druge regije

Nekatera podjetja se že krčijo in selijo v druge regije.

BASF zapira več obratov na svoji glavni lokaciji v Nemčiji in odpušča stotine delavcev, pri čemer kot vzrok navaja visoke stroške energije in šibko povpraševanje. Hkrati močno vlaga na Kitajskem, vključno s kompleksom v Zhanjiangu v vrednosti 10 mlrd USD, kjer so stroški energije nižji in predpisi stabilnejši.

Tudi Dow sledi podobnim korakom. Zaprl bo 3 evropske lokacije in odpustil 800 zaposlenih v okviru širšega globalnega preoblikovanja. Skupaj s preteklimi rezi bo podjetje letos v Evropi ukinilo več kot 2.000 delovnih mest.

Samo v nemški kemični industriji je ogroženih na tisoče delovnih mest. Evonik med drugim načrtuje ukinitev 1.500 delovnih mest v Nemčiji, Lanxess pa skoraj 500.

Vsi ti dogodki so zgodnji signali širšega strukturnega premika, ki je že v teku. Kapital vztrajno odteka v regije s hitrejšimi odobritvami, nižjimi stroški in večjo regulativno gotovostjo. Če se pogoji ne bodo hitro spremenili, bodo investicije zapustile Evropo.


 

Prednosti evropske kemične industrije

Evropska kemična industrija ima še vedno vse ključne elemente za uspeh. To so vrhunsko znanje, vrhunske raziskave in tradicijo inovacij.

Evropa ostaja svetovna voditeljica v raziskavah kemikalij. Leta 2023 so podjetja s sedežem v EU povečala izdatke za raziskave in razvoj za skoraj 10 %, s čimer so prehitela ZDA in Kitajsko. Okoli 20 % vseh zasebnih raziskav kemikalij na svetu izvira iz Evrope. A raziskave same niso dovolj. Da bi ostala konkurenčna, mora Evropa pretvoriti več teh inovacij v komercialni uspeh. To pomeni povečanje naložb in odpravo regulativnih ovir, ki upočasnjujejo prehod iz laboratorija na trg.

Evropski kemični sektor zaposluje 1,2 mio ljudi in ima koristi od vrhunskih ustanov, kot sta ETH Zürich in Université Paris-Saclay. Vendar delodajalci opozarjajo na vse večje pomanjkanje kadra, zlasti na področju zelene kemije.

Vse te prednosti niso več dovolj. Če bodo visoki stroški energije še naprej vztrajali, regulativna bremena ostala nerešena, delovne sile pa bo zmanjkovalo, evropska kemična industrija tvega, da ne bo več konkurenčna.
 
Viri:

• Factiva
• Daily FT
• Bild.de
• Foto: iStock

 

Preberite še: 

Globalni trendi na področju kemične industrije

Evropa izgublja svojo obsežno kemično industrijo

Slabi obeti za nemško kemično industrijo

Britanska kemična industrija počasi izumira


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo: 
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.