Logistični sektor v Evropi doživlja strukturno preobrazbo

Glede na študijo 2025 Logistics Europe Workforce Report, ki jo je pripravila italijanska skupina Gi Group Holding, se Evropa zaradi avtomatizacije in demografske transformacije sooča s strukturnim primanjkljajem logističnih strokovnjakov, kar kaže na potrebo po bolj prilagodljivih delovnih modelih.

Po poročilu Svetovnega gospodarskega foruma Future of Jobs 2025, bi protekcionistične trgovinske politike in ponovno oživljanje industrijskih strategij, ki jih poganjajo nacionalne vlade, lahko do leta 2030 ustvarilo 5 mio novih delovnih mest.
Hkrati pa lahko tehnologija spremeni naravo logističnega dela, pri čemer naj bi se naloge, ki jih opravljajo ljudje v dobavni verigi, do leta 2030 zmanjšale za do -34 %. Zato se bodo morala prilagoditi tudi znanja delavcev v sektorju.
 

 

Trendi, ki bodo preoblikovali prihodnost zaposlovanja v logistiki

Poročilo 2025 Logistics Europe Workforce Report opredeljuje 6 trendov v logističnem sektorju, ki na novo definirajo sedanjost in prihodnost zaposlovanja v logistiki. 
 

Razlike med evropskimi državami

Prvi pomemben trend je naraščajoče razhajanje med evropskimi državami. Medtem ko vzhodnoevropske države, kot sta Poljska in Romunija, ohranjajo delovno intenzivne modele in se soočajo z izzivi na področju spretnosti, se druge zahodnoevropske države srečujejo s pomanjkanjem operativnih in specializiranih talentov.
 

Demografska kriza

Drugi trend je vpliv evropske demografske krize, zaradi katere se logistični sektor sooča z resnim pomanjkanjem delavcev. Staranje delovne sile skupaj s trdovratno vrzeljo med spoloma, ogroža srednjeročno vzdržnost sektorja. Kljub potencialu avtomatizacije je človeški dejavnik pri nadzoru in upravljanju današnjih sistemov še vedno nenadomestljiv.
 

Omejitve tujega kadra

Tretji trend so omejitve pri vključevanju tujih talentov. Logistični sektor se je dolgo časa opiral na priseljence za zapolnitev delovnih mest. V Španiji, pa tudi v Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji, zmanjševanje števila tujih zaposlenih še otežuje zapolnjevanje prostih delovnih mest v transportu in operativnem upravljanju.
 

Ozko grlo pri specializiranih znanjih

Študija opozarja tudi na ozko grlo pri zaposlovanju specializiranega kadra, kar predstavlja eno največjih strateških groženj za sektor. Največ povpraševanja je po posebnih znanjih, kot so SAP, kibernetska varnost, upravljanje dobavnih verig in operativno vodenje. A za iste profile se potegujejo tudi drugi sektorji, na primer zelena ekonomija in gradbeništvo.
 

Razkorak med digitalizacijo in fizičnim delom

Peti trend, ki ga analizira 2025 Logistics Europe Workforce Report, je razkorak med digitalnimi strokovnjaki in operativnim osebjem. Tehnološki napredek vodi v vedno večjo avtomatizacijo, vendar logistika ostaja delovno intenziven sektor. V Evropi več kot 2,7 mio ljudi opravlja ključne fizične naloge. Ta dvojnost predstavlja izziv: kako nadgraditi znanja operativnega osebja ob hkratnem nadaljevanju vlaganj v digitalizacijo.
 

Vzpon fleksibilnih delovnih modelov

Logistika se mora vse bolj prilagoditi bolj zahtevni in raznoliki delovni sili, kar pritiska na tradicionalno organizacijo dela v logistiki.
Neskladje med pričakovanji delavcev in ponujenimi pogoji omejuje sposobnost sektorja, da privabi nove generacije zaposlenih.
 

Ključne smernice za prihodnost

Poročilo Gi Group Holding določa 4 ključne smernice za sektor.
 

Nove strategije načrtovanja delovne sile

Strategije zaposlovanja morajo preseči kratkoročne potrebe in predvidevati prihodnje zahteve. To vključuje:

• načrtovanje ključnih vlog za 1, 5 in 10 let vnaprej
• uvajanje agilnih okvirov za razporejanje talentov
• uravnoteženje stalne delovne sile z začasnimi modeli, ki zagotavljajo fleksibilnost, ne da bi ogrozili operativno kontinuiteto.

 

Pozicioniranje logistike kot karierno privlačnega sektorja

Ob upadanju privlačnosti med mladimi se mora sektor ponovno pozicionirati kot prostor tehnoloških inovacij, profesionalne rasti in poslanstva. To pomeni oblikovanje personaliziranih kariernih poti, mentorstvo, prečne poti med skladiščenjem, tehnologijo in vodenjem ter večjo vidnost raznolikega voditeljstva.
 

Izkoriščanje neizkoriščenih virov talentov

Demografska kriza zahteva proaktiven pristop. Po eni strani privabljanje več žensk zahteva vključujoča in varna delovna okolja ter resnično usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, po drugi strani pa je lahko vloga starejših delavcev kot mentorjev ali delno zaposlenih ključna za ohranitev znanja. Poleg tega je strukturirano uvajanje mednarodnih talentov z usposabljanjem, certifikacijo in mentorstvom ključno za odzivanje na trenutne operativne pritiske.
 

Razvoj modelov delovne sile, ki uravnotežijo sedanjo učinkovitost s pripravljenostjo na prihodnost

Digitalizacija mora biti vključujoča in temeljiti na znanju prve linije zaposlenih. Sodelovanje med tehniki, operaterji in menedžerji je bistveno za uspešno integracijo novih sistemov brez ogrožanja učinkovitosti ali varnosti. Neprekinjeno usposabljanje, podprto z umetno inteligenco, lahko premosti vrzel med tehnologijo in ljudmi.

Prihodnost logistike v Evropi bo odvisna od tega, kako dobro bodo podjetja uspela povezati tehnologijo z ljudmi, ter hkrati privabiti ter zadržati nove generacije talentov.
 
Viri:

• Factiva
• CE NoticiasFinancieras
• Foto: iStock

 

Preberite še:

Globalni trendi na področju transporta in logistike 


Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.