Močan padec neposrednih tujih naložb v Srbiji
Leto 2024 je bilo rekordno pri privabljanju neposrednih tujih naložb (NTI) v Srbijo, vendar je po podatkih, objavljenih v strokovnem biltenu "Makroekonomske analize in trendi" (MAT), neto priliv v prvih štirih mesecih letošnjega leta znašal le 385,4 milijona evrov. To je, kot je navedeno, celo 76,7 % manj kot v enakem obdobju prejšnjega leta.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da je do tako velikega padca prišlo zaradi dvojnega negativnega učinka, saj se je priliv NTI nerezidentov v Srbijo v obdobju od januarja do aprila 2025 zmanjšal za 49,8 % in je znašal 948,7 milijona evrov. Hkrati se je odliv naložb iz Srbije več kot podvojil, saj je bila zabeležena 141,6-odstotna rast, tako da je znašal 563,3 milijona evrov, tj. 330,1 milijona evrov več.
Strokovni bilten izpostavlja tudi strukturno pozitiven trend
V strukturi celotnega priliva, ki temelji na neposrednih tujih naložbah nerezidentov v Srbiji, ki je znašal 948,7 milijona evrov, se je delež kapitalskih naložb, vključno z reinvestiranim dobičkom, povečal s 78,2 % na 91,7 %, delež medpodjetniškega zadolževanja pa se je zmanjšal na 8,3 %.Višji delež kapitalskih naložb v primerjavi z medpodjetniškim zadolževanjem se šteje za ugoden, saj so obresti, plačane za medpodjetniška posojila, odhodek in niso predmet obdavčitve, v nasprotju z dividendami, realiziranimi na podlagi kapitalskih naložb, ki predstavljajo dobiček in so predmet obdavčitve, - je navedeno v MAT.
Vzroki za upad so številni
Kot je poudaril ekonomist Ivan Nikolić, urednik omenjenega strokovnega glasila, je mogoče vzroke za upad prilivov neposrednih tujih naložb iskati v številnih omejitvah."Imamo krizo v evroobmočju, šibke poslovne aktivnosti, tu pa so tudi naši notranji problemi, povezani z blokadami ... Vse to je vplivalo na upad neposrednih tujih naložb," je dejal Nikolić.
Težko si je v tem trenutku predstavljati, da bi Srbija lahko shajala brez tujih vlagateljev, še posebej, če vemo, da je bila država v zadnjih petih letih eno najhitreje rastočih gospodarstev v Evropi. A kot pojasnjujejo ekonomisti, bi nas morale skrbeti trenutne razmere in upad neposrednih tujih naložb, saj vse izhaja iz vojne v Ukrajini, strukturnih težav v evroobmočju, tehnične recesije in trgovinske politike Trumpove administracije. V takšnem okolju niti Srbija ne more računati na enako strukturo in dinamiko ter privabljanje vlagateljev in izvoza ter ključnih vzvodov gospodarske rasti.
Za Politiko je potrdil tudi prof. Ljubodrag Savić z Ekonomske fakultete v Beogradu: "Vendar je treba vedeti, da je delež neposrednih tujih naložb v BDP od osem do deset odstotkov, odvisno od države. Pričakujemo lahko zmanjšanje stopnje rasti, vendar naložb in BDP ne bi smeli biti neposredno povezani, " je dejal prof. Savić in dodal, da je morda še večja posledica upada naložb v Srbiji celoten kompleks kriznih dogodkov v državi.
"To pošilja slabo sporočilo, tako tistim, ki so načrtovali prihod, kot tistim, ki so že tukaj. Ali bodo zdaj nadaljevali s proizvodnjo ali bodo preložili načrtovano naložbo, je vprašanje. Poleg tega je veliko takih, ki so opustili vlaganje v Srbijo, ne le zaradi blokad in ne le iz Srbije. Opustili so vlaganje, in to velja v mnogih regijah," je dodal.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs
