Največ TNI je v letu 2020 prejela Kitajska

torek, 02. februar 2021

Kitajska je bila v 2020 največja prejemnica neposrednih tujih naložb. Po podatkih UNCATD je znesek neposrednih tujih naložb na Kitajsko v letu 2020 znašal 163 mlrd USD, v ZDA pa 134 mlrd USD. Za primerjavo, leta 2019 so ZDA prejele 251 mlrd USD, Kitajska pa 140 mlrd USD neposrednih tujih naložb.

Kitajsko gospodarstvo je v Q4 2020 beležilo hitro rast, ki je presegla pričakovanja. Leto pandemije je Kitajska tako zaključila v izjemno dobri kondiciji in ima vse potenciale za nadaljnje širjenje tudi v letu 2021, tudi v primeru, če se svetovna pandemija nadaljuje.

Kitajski BDP je v letu 2020 zrasel za 2,3 % in Kitajska je edino večje gospodarstvo na svetu, ki se je lani izognilo krčenju gospodarstva.
Drugo največje svetovno gospodarstvo je mnoge presenetilo s hitrostjo okrevanja po pandemiji korona virusa, zlasti zaradi napetih odnosov med ZDA in Kitajsko na trgovinskem in drugih področjih.

Na splošno so se na globalnem nivoju neposredne tuje investicije leta 2020 občutno zmanjšale. Po ocenah poročila UNCTAD so upadle za -42 % na ocenjenih 859 mlrd USD, v primerjavi z 1,5 trln USD v letu 2019. Neposredne tuje investicije so leta 2020 dosegle več kot 30 % nižji nivo kot po globalni finančni krizi leta 2009, so napisali v poročilu UNCTAD.

Pretoki neposrednih tujih naložb so se v Latinski Ameriki in na Karibih v letu 2020 zmanjšali za -37 %, v Afriki za -18 %, v Aziji pa za -4 %, dodaja poročilo. 

Vzhodna Azija je leta 2020 predstavljala tretjino svetovnih neposrednih tujih naložb, medtem ko so se pretoki neposrednih tujih naložb v razvite države zmanjšali za -69 %.

Kitajski prilivi neposrednih tujih neposrednih naložb (FDI) so se leta 2020 po podatkih kitajskega Ministrstva za trgovino povečali za 4,5 % na 144,4 mlrd USD.

Neposredne tuje investicije v kitajski storitveni sektor so se leta 2020 povečale za 13,9 % in so predstavljale 77,7 % vseh NTI, saj so skušala tuja podjetja izkoristiti domače povpraševanje Kitajske. Naraščajoči stroški dela in zemljišč so nekoliko zmanjšali privlačnost Kitajske kot destinacije za proizvodna središča. Namesto tega so se povečale naložbe v potrošniške sektorje, vključno s turizmom, logistiko in maloprodajo.

Luksuzne blagovne znamke že nekaj časa opazujejo povečevanje izdatkov kitajskega prebivalstva za luksuzne izdelke, saj se bogastvo širi tudi zunaj večjih kitajskih mest. Številna podjetja, ki ponujajo luksuzne izdelke, vključno s švicarskim podjetjem Omega, britanskim De Beers in francoskim Hermès, so leta 2020 vlagala v nove trgovine v manjših kitajskih mestih.

Tuja podjetja želijo izkoristiti kitajsko uvajanje 5G in tehnološke ambicije. Švicarska družba za polprevodnike STMicroelectronics namerava v Henanu odpreti nov laboratorij v partnerstvu s kitajsko družbo YTO za razvoj elektronskih rešitev za motorje, vozila in traktorje. Japonski Panasonic je objavil načrte za gradnjo svoje četrte tovarne v Guangzhouu, ki proizvaja 5G elektronske dele za domači trg, kar je v nasprotju s strategijo številnih globalnih podjetji, ki delujejo v oblaku in nudijo spletne storitve in ki se še naprej borijo s protekcionizmom.

Večina naložb v proizvodnjo se izvaja v avtomobilskem sektorju, največ investicij pa prihaja predvsem iz Nemčije in Japonske.

Nekatere večje tuje naložbe v kitajsko avtomobilsko industrijo v letu 2020
  • Francosko podjetje Risun je marca 2020 podpisalo sporazum o gradnji kitajsko-francoskega industrijskega proizvodnega parka za pametno proizvodnjo s poudarkom na avtomobilskih izdelkih. Ta bo vključeval inteligentne tovarne, nacionalni center za raziskave, razvoj in preizkušanje avtomobilskih delov, podoktorsko delovno postajo in bazo za usposabljanje. Vrednost investicije: 1,2 mlrd USD.
  • Nemški Mercedes-Benz je januarja 2020 objavil skupno podjetje za proizvodnjo vrhunskih povsem električnih pametnih avtomobilov z letno zmogljivostjo 150.000 vozil s kitajskim podjetjem Geely. Gelly bo odgovoren za inženirske raziskave, medtem ko bo Mercedes-Benz oblikoval vozila. Lansiranje prvih vozil je predvideno leta 2022. Investicija je vredna 860 mio USD.
  • Japonska družba GAC Mitsubishi je začela s predhodnimi operacijami julija 2020 v raziskovalno-razvojnem centru, ki se osredotoča na pametne aplikacije in nova energetska vozila ter zagotavlja podporo za proizvodnjo 500.000 avtomobilov na leto. Vrednost investicije je 470 mio USD.
  • Kitajski FAW in nemški Audi sta januarja 2021 podpisala sporazum o gradnji tovarne električnih vozil. Prvi model bo na voljo leta 2024. Investicija je vredna 4,67 mlrd USD.
  • Ameriški Corning je oktobra 2020 podpisal sporazum o gradnji proizvodne baze za dizelske filtre za delce za težka tovorna vozila v kitajskem mestu Hefei. Investicija je vredna 322 mio USD.
  • Nemški Kurtz Material Technology Consulting in kitajski Qingdao Junan New Energy Automobiles sta februarja 2020 podpisala sporazum o razvoju nove tovarne za proizvodnjo karoserij, vključno z raziskovalnim in razvojnim centrom, pisarnami ter industrijsko razvojno bazo. Letni promet naj bi po začetku celotne proizvodnje presegel 230 mio USD. Vrednost investicije znaša 72 mio USD.
Economist Intelligence Unit ocenjuje, da se bo velik priliv neposrednih tujih investicij na Kitajsko nadaljeval tudi v letu 2021, predvsem zaradi privlačnosti kitajskega trga in hitrega okrevanja države po pandemiji. Kitajska spodbuja naložbe v sektorje, kot so zeleni razvoj, zdravstvo in e-poslovanje. Druga dva pozitiva dejavnika, ki spodbujata neposredne tuje investicije, pa sta še nedavni investicijski sporazum med EU in Kitajsko ter regionalno celovito gospodarsko partnerstvo.



 Viri: Factiva, The Economist Intelligence Unit, Reuters

Več informacij o globalnih trendih na področju avtomobilske industrije