Največjo rast spletne prodaje v Evropi dosega vzhodna Evropa
Industrijski združenji Ecommerce Europe in EuroCommerce sta v zadnjem poročilu o e-trgovini za leto 2025 pripravili analizo stanja e-trgovine v 38 evropskih državah.
Glede na poročilo se je evropska spletna prodaja leta 2024 povečala za 7 % na 819 mlrd EUR. K rasti spletne prodaje je največ pripomogla močna rast v vzhodni in južni Evropi, kljub inflaciji, regulativnim oviram in neenakomernemu digitalnemu razvoju.
Rast spletne prodaje v vzhodni Evropi
Vzhodna Evropa je leta 2024 zabeležila najhitrejšo rast spletne prodaje na celini. Spletna prodaja se je lani povečala za 18 % na 20 mlrd EUR, kar je več kot 2-krat več od evropskega povprečja.Ta porast poudarja pospešeno digitalno preobrazbo regije in naraščajoče zanimanje potrošnikov za spletno nakupovanje. Zreli trgi, kot je zahodna Evropa, so dosegli skromnejšo rast.
Južna in Srednja Evropa sta lani dosegli 9 % oziroma 8 % rast, medtem ko je severna Evropa s 7 % dosegla celinsko povprečje.
Zahodna Evropa zaradi nasičenosti trga še naprej beleži počasnejšo rast, čeprav še vedno prevladuje s 57 % celotnega prometa (467 mlrd EUR).
Nasprotno pa vzhodna Evropa hitro pridobiva na veljavi, kar spodbujajo vse večji dostop do interneta, izboljšana logistična infrastruktura ter večja cenovna dostopnost in udobje za potrošnike.
Širši evropski trg je po prilagoditvi inflaciji zabeležil 4,2 % realno rast, ki se je leta 2024 znižala na 2,6 %.
Glede na projekcije, ki kažejo na podobno gospodarsko okolje v letu 2025 se pričakuje, da bo evropska e-trgovina ohranila svojo rast.
Francija je bila v 2024 največji evropski spletni trg B2C
Francija je leta 2024 postala največji evropski trg e-trgovine B2C, saj je dosegla 175,3 mlrd EUR prometa. S tem je prehitela Združeno kraljestvo, ki je doseglo 127 mlrd EUR prihodkov od spletne prodaje.Španija je prav tako prehitela Nemčijo in zasedla 3. mesto s 95,2 mlrd EUR prometa, Nemčija pa ji je tesno sledila z 94 mlrd EUR.
Italija je ostala stabilna pri 58,5 mlrd EUR, Poljska pa je nadaljevala svojo rast kot pomemben digitalni trg in dosegla 43,4 mlrd EUR.
Največji evropski spletni trgi B2C v 2024
| Država | Prihodki v mlrd EUR |
|---|---|
| Francija | 175.3 |
| Združeno kraljestvo | 127,0 |
| Španija | 95,2 |
| Nemčija | 94,0 |
| Italija | 58,5 |
| Poljska | 43,4 |
Med najhitreje rastočimi nacionalnimi trgi v odstotkih sta bila Bosna in Hercegovina (117 %) ter Ukrajina (92 %), čeprav te številke odražajo tako dejansko rast trga kot izboljšano pokritost s podatki.
Bolgarija (20 %), Estonija (18 %) in Severna Makedonija (15 %) so prav tako zabeležile močno medletno rast.
Nasprotno pa Nemčija in Češka nista poročali o rasti, Danska, Avstrija in Združeno kraljestvo pa so zabeležile omejeno rast v višini 3 %.
Najhitreje rastoči evropski spletni trgi B2C v 2024
| Država | Rast prodaje v 2024 v % |
|---|---|
| Bosna in Hercegovina | 117 |
| Ukrajina | 92 |
| Bolgarija | 20 |
| Estonija | 18 |
| Severna Makedonija | 15 |
Digitalni dostop se širi
Stopnja internetne penetracije se je v Evropi leta 2024 povečala na 93 %. Več držav, vključno z Dansko, Švico in Nizozemsko, je doseglo popolno pokritost med ljudmi, starimi od 16 do 74 let.Severna Evropa še naprej vodi z 98 % stopnjo penetracije, sledi pa ji Zahodna Evropa s 96 %.
Vzhodna Evropa zaostaja s 85 %, čeprav ta številka prikriva velike nacionalne razlike. Moldavija ostaja na najnižji ravni s 64 %, Ukrajina pa s 79 %. Bosna in Hercegovina, Bolgarija in Grčija so imele 87 %.
Te vrzeli še naprej vplivajo na uvajanje e-trgovine, zlasti v jugovzhodni Evropi.
Kljub temu širjenje mobilnega interneta in izboljšana širokopasovna infrastruktura vsako leto milijonom novih uporabnikov omogoča sodelovanje v digitalnem gospodarstvu.
Penetracija spletnih kupcev
Leta 2024 je 73 % Evropejcev, starih od 16 do 74 let, nakupovalo prek spleta, kar je več kot 71 % leto prej.Severna in Zahodna Evropa vodita s stopnjo penetracije 84 % oziroma 83 %. Srednja Evropa se ujema s povprečjem, medtem ko južna in vzhodna Evropa zaostajata z 61 % oziroma 57 %.
Države, kot so Irska (95 %), Nizozemska (94 %) in Združeno kraljestvo (91 %), kažejo, kako globoko je e-trgovina vpeta v vsakdanje vedenje potrošnikov.
Na drugi strani pa Moldavija (27 %), Črna gora (35 %) in Albanija (38 %) izpostavljajo znaten neizkoriščen potencial.
Razhajanje v sprejemanju odraža razlike v potrošniških navadah, plačilnih preferencah in kakovosti infrastrukture. Kljub temu naj bi naraščajoče zaupanje v spletne platforme in širša paleta ponudbe izdelkov še dodatno spodbudila sprejemanje na zaostajajočih trgih.
Inovacije spodbujajo rast
Rast evropske e-trgovine v letu 2024 je bila podprta z močnim povpraševanjem potrošnikov, inovacijami na področju digitalnih orodij in ciljno usmerjenimi vladnimi pobudami.Podjetja so še naprej vlagala v umetno inteligenco, personalizirano trženje, prilagodljiva plačila in avtomatizacijo logistike, da bi izpolnila spreminjajoča se pričakovanja strank.
Modeli krožnega gospodarstva, kot sta preprodaja in obnova, so pridobili na veljavi, zlasti v modi in elektroniki. Trajnost se je pojavila tudi kot konkurenčna prednost, saj so trgovci na drobno sprejeli okolju prijazno embalažo in bolj zelene načine dostave, kot so paketne omarice in električni vozni parki.
Vendar pa izzivi ostajajo. Številna mala in srednje velika podjetja se težko spopadajo z uvajanjem naprednih digitalnih orodij, le 6 % pa jih izpolnjuje najvišja merila EU glede digitalne intenzivnosti.
Nacionalne vlade se vključujejo v projekte financiranja, usposabljanja in digitalne infrastrukture, vendar razdrobljenost in nedosledna podpora ostajata težavi.
Pozivi k reformi
Tudi regulativna kompleksnost še naprej močno obremenjuje sektor, zlasti čezmejne prodajalce. Združenja za e-trgovino poročajo o razpršenih pravilih po vsej EU, ki ustvarjajo negotovost in zvišujejo stroške za podjetja.Ključna skrb je konkurenčno neravnovesje med podjetji s sedežem v EU in prodajalci izven EU, zlasti iz Azije. Te čezmorske platforme pogosto zaobidejo varnostne standarde, zakone o varstvu potrošnikov in davčne zahteve, zaradi česar domače prodajalce postavljajo v slabši položaj.
Evropsko združenje za e-trgovino zato oblikovalce politik poziva k ukrepanju, da bi Evropa lahko sprostila polni potencial čezmejne e-trgovine in okrepila globalno konkurenčnost sektorja.
Spreminjanje potrošniških navad
Poročilo ugotavlja, da se spreminjajo tudi preference potrošnikov.- Medtem ko dostava na dom ostaja prevladujoča, narašča povpraševanje po alternativnih možnostih izpolnjevanja naročil, kot so prevzem in paketne omarice.
- Mobilna plačila in e-denarnice so vse bolj priljubljene, čeprav se nekatere države še vedno močno zanašajo na plačilo ob dostavi.
- Cenovna dostopnost je postala osrednja skrb mnogih kupcev. Inflacija in gospodarska negotovost spodbujata več primerjav cen, odlašanje z nakupi in preusmeritev k rabljenemu ali obnovljenemu blagu.
Previden optimizem za leto 2025
Napovedi za leto 2025 ostajajo pozitivne, saj se predvideva nadaljnja 7 % rast spletne prodaje v Evropi. Pričakuje se, da bosta rast ohranila stabilna inflacija in naraščajoče digitalno sprejemanje v vseh makroregijah.Vendar pa bo dolgoročna konkurenčnost odvisna od političnih reform, digitalnega izpopolnjevanja in strožjega izvrševanja pravil pravične trgovine.
Ker e-trgovina postaja vse bolj osrednjega pomena za gospodarsko življenje po vsej Evropi, bo nadaljnje sodelovanje med industrijo, nacionalnimi organi in institucijami EU bistvenega pomena za zagotovitev trajnostnega in vključujočega razvoja sektorja.
Viri:
- Factiva
- CEP Research
- Foto: iStock
Preberite še:
Globalni trendi na področju IKT
Spletne prodajne platforme
Trendi globalnega trga spletnih prodajnih platform v letu 2025
Regija CEE ponuja vrsto priložnosti za e-trgovino
Poslovno okolje Francije
Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
- ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
- svetovalci v državah ter
- zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.
