Napoved Svetovne banke o gospodarstvu Črne gore

torek, 14. april 2020


Svetovna banka je napovedala 1,3 odstotni padec črnogorskega BDP v tem letu. Manjša gospodarska aktivnost in večja negotovost bo še dodatno zmanjšala zasebno potrošnjo in naložbe, čeprav bo državna potrošnja močna zaradi predhodnih načrtovanih povečanj plač v zdravstvu in izobraževanju.

V zadnji napovedi je Svetovna banka ocenila, da bo BDP Črne gore letos zaradi negotovosti glede pandemije Covid-19 padel in bo znašal -1,3 odstotkov. V kolikor se pandemija koronavisusa ne bi zaustavila do avgusta meseca, se bo Črna gora nahajala v recesiji, podobni ki jo je bila deležna v letu 2009.

V svojih posodobljenih spomladanskih gospodarskih napovedih za Evropo in Srednjo Azijo je Svetovna banka napovedovala rast za 3,6 odstotka za naslednje leto in 3,2 odstotka za leto 2022, vendar velika negotovost glede razvoja pandemije Covid-19 zamegljuje te obete. 

Rast Črne gore je bila sicer od letos do leta 2022 ocenjena za zmerno zaradi dokončanja izgradnje avtoceste, vendar je za pričakovati, da bo izbruh pandemije Covid-19 in s tem povezana negotovost povedel Črno goro v recesijo, ki bo izpostavila njeno ranljivost zunanjim šokom.

Svetovna Banka je izpostavila, da bo manjša gospodarska aktivnost in večja negotovost še dodatno zmanjšala zasebno potrošnjo in naložbe, čeprav bi bila državna potrošnja zaradi predhodnega načrtovanega povečanja plač v zdravstvu in izobraževanju visoka. Inflacija bo ostala na stopnji zaradi upada povpraševanja in padca mednarodnih cen surovin. Zunanja neravnovesja se še naprej povečujejo, neto neposredne naložbe pa naj bi se znižale s sedmih na pet odstotkov BDP, tudi zaradi večjih negotovosti na svetovnem trgu. Recesija bo povečala javnofinančni primanjkljaj, pričakovati je več javne potrošnje za brezposelne in prejemke socialne zaščite.

V primeru zaustavitve pandemije v letošnjem letu, se ocenjuje, da bo prihodnje leto rast BDP okrevala na 3,6 odstotka, rast pa bosta vodili izvoz in potrošnja. Pandemija koronavirusa bo Črno goro verjetno oddaljila od pričakovane poti zmanjšanja dolga, kar bo sprožilo zaskrbljenost glede vzdržnosti javnega dolga zaradi višjih stroškov zadolževanja na mednarodnem trgu. Letos naj bi se revščina povečala zaradi negativnega vpliva izbruha Covid-19 na gospodarsko aktivnost v Črni gori.

Predviden padec v turističnem sektorju in z njim povezanimi storitvami bo oviral zaposlovanje in dobiček, vključno z revnejšimi, ki bodo bolj odvisni od sezonskih, pogodbenih in samozaposlitvenih dohodkov.

V kolikor se koronavirusna pandemija do avgusta ne ustavi, bi bila Črna gora v recesiji, podobni tisti iz leta 2009. V tem primeru bodo potrebni kratkoročni odzivi politike, da se ublažijo vplivi na revne in prikrajšane, ki so pogosto nesorazmerno prizadeti.

Pomanjkanje denarne politike skupaj z visokim javnim dolgom povečuje ranljivost Črne gore do teh zunanjih tveganj, vključno z večjo nestabilnostjo na svetovnih finančnih trgih. Povečala se bodo tudi domača tveganja tudi glede na parlamentarne volitve, ki bodo jeseni potekale v zelo polariziranem političnem okolju.

Vrednost dolarja v primerjavi z evrom bi lahko še povečala stroške odplačevanja dolga, saj bo Črna gora v letu 2021 začela odplačevati kitajsko posojilo, pridobljeno s strani EXIM banke, nominirano v USD. Z namenom zmanjšanja ranljivosti in podprtja rasti, mora Črna gora odpraviti svoja notranja in zunanja neravnovesja ter nizko produktivnost, izboljšati kakovost in mobilnost človeškega kapitala, izboljšati  konkurenčne pogoje za podjetja, racionalizirati in povečati učinkovitost javnega sektorja ter okrepiti prizadevanja za krepitev pravne države.

Popravljena napoved Svetovne banke zaradi pandemije Covid-19

Pripravila:
mag. Petra Gradišek   
ministrica svetovalka
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Podgorici
E: Petra.Gradisek@gov.si