Napovedi gospodarske rasti Srbije v letu 2024
Ali je rast BDP od začetka leta vzdržna?
Bruto domači proizvod (BDP) je februarja po besedah finančnega ministra Siniše Malija zrasel za 5,9 %. V prvih dveh mesecih letos je bila rast 5,7-odstotna. Dobršen del rasti gospodarske aktivnosti v začetku leta izhaja iz industrije, kar je presenečenje glede na upočasnjeno gospodarsko aktivnost evroobmočja, predvsem pa Nemčije, ki je glavni trg za srbski trg.
Je pa po predhodnih podatkih že marca prišlo do upočasnitve, predvsem zaradi marčevskega remonta rafinerije v Pančevu, zaradi katerega je bila proizvodnja prekinjena.
Po besedah Ivana Nikolića, urednika Makroekonomskih analiz in trendov (MAT), se je leto začelo dobro, predvsem za predelovalno industrijo, kar je nekoliko nepričakovano.
"V leto smo vstopili dobro in del tega smo prenesli iz lanskega leta. Statistični učinek je takšen, da bi tudi ob stagnaciji gospodarske aktivnosti spet imeli nad 1 % gospodarsko rast. Posebej dobro je začela industrija, kar pa ne ustreza razvoju v okolici, Nemčiji, Italiji, ki sta naši najpomembnejši gospodarski partnerici," pojasnjuje Nikolić in to pripisuje dejstvu, da del srbskih proizvodnih zmogljivosti poganjajo ne-evropske naložbe. Ocenjuje, da bo ob objavi ocene rasti BDP za prvo četrtletje (torek, 30. april), če bi jo preračunali na letni ravni za vse leto, ta verjetno nad 3,5 %, ki jih predvideva večina gospodarskih institucij, tako mednarodnih kot domačih.
Za vse leto Nikolić poudarja, da je zelo težko napovedati rast BDP, saj je še vedno velika negotovost zaradi vojn in morebitnih pretresov na trgu surovin.
"Napovedan je začetek proizvodnje električnega modela Stelantis in to je nekaj novega, kar bo prispevalo k rasti. Učinek te proizvodnje verjetno ne bo primerljiv s tistim, ki ga je imela Fiatova proizvodnja na srbsko gospodarstvo pred 10 leti, bo pa zagotovo prispeval k rasti. V drugi polovici leta pričakujem, da bo prispevek industrije k rasti nadomestil storitveni sektor. Padajoča inflacija bo pomenila realno zvišanje plač. Koliko bo, bomo videli, do konca leta pa bo zagotovo dvomestna številka. To se bo prelilo v rast blagovne menjave in bo pomembno prispevalo k rasti BDP," ugotavlja Nikolić.
K 5,7-odstotni rasti BDP v prvih dveh mesecih letos je največ prispevala industrija z 1,7 odstotne točke, gradbeništvo z 0,4 odstotne točke, enako kot trgovina. Promet in telekomunikacije so dodale 0,15 točke, vse ostale storitve pa okoli 2 odstotni točki. Neto davki so na koncu h gospodarski rasti prispevali 1 odstotno točko. "V tem obdobju ni nobenega sektorja, ki ne bi beležil rasti, kar je pozitivna novica," ugotavlja.
Nikolić poudarja tudi, da bo letošnja nad 3-odstotna rast pravzaprav vrnitev v dolgoletni trend. "Od leta 2015 do sedaj je povprečna letna stopnja rasti približno 3 %. To je torej vrnitev na to pot, kar se mi v teh razmerah zdi uspešno," ocenjuje.
Vendar je malo institucij, ki napovedujejo rast BDP Srbije za letos nad 3,5 %.
Najnovejšo projekcijo je objavil dunajski Inštitut za mednarodne ekonomske študije (Wiiw). Projekcijo za Srbijo so letos povečali na 3 %, leta 2025 pa na 3,3 %. V regiji Zahodnega Balkana bo prihodnje leto po njihovih napovedih imela najvišjo rast Črna gora, 4,2-odstotna, Albanija 3,6-odstotno, v sredini pa je Srbija s 3 %. To je bistveno bolje od napovedi za članice EU iz Srednje in Vzhodne Evrope, kjer naj bi le Romunija in Poljska beležili po 3-odstotno rast, večina ostalih držav pa manj kot 2-odstotno rast.
Opažajo tudi, da tveganja po njihovi projekciji praviloma "vlečejo" navzdol. To so v prvi vrsti morebitno zvišanje cen energentov, zvišanje transportnih stroškov in večje motnje v dobavnih verigah zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu. Prav tako bi zapoznelo okrevanje nemškega gospodarstva lahko imelo resne posledice za regijo, predvsem pa za države višegrajske skupine (Poljska, Češka, Madžarska in Slovaška).
Strokovnjaki dunajskega inštituta ocenjujejo, da bo glavni motor gospodarske rasti zasebna potrošnja, ki bo rasla zaradi padca inflacije in posledično rasti realnih plač.
Dunajski inštitut je veliko bolj konservativen od drugih mednarodnih ustanov, ko gre za projekcije, vsaj rasti Srbije.
Mednarodni denarni sklad je v spomladanskih napovedih Srbiji letos predvidel 3,5-odstotno rast, prihodnje leto pa celo 4,5-odstotno.
Svetovna banka letos rast ocenjuje tudi na 3,5 %, nekoliko bolj previdni pa so glede naslednjega leta - 3,8 odstotka.
Domači strokovnjaki, zbrani okoli Četrtletnega monitorja, letos napovedujejo rast od 3 do 3,5 %, v naslednjih letih pa 4 %.
Narodna banka Srbije letos ocenjuje rast BDP od 3 do 4 %, leta 2025 pa od 4 do 5 %.
Nikolić ocenjuje, da ima IMF tako visoko projekcijo rasti v letu 2025, pri čemer pričakuje, da bo zagon dohitel velike naložbe, napovedane okoli Expa 2027.
"Pričakujejo tudi, da se bo začelo okrevanje gospodarstva evroobmočja, kar bi sprožilo izvozno povpraševanje v drugih državah, tudi pri nas. Zdi pa se mi, da je težko pričakovati okrevanje brez konca vojne v Ukrajini. Evropsko gospodarstvo, predvsem pa industrija, je izgubilo ruski trg, ukrajinskega skorajda ni več. Hkrati se nahaja med ZDA in Kitajsko. In struktura gospodarstva je drugačna od na primer ameriške. V vodilnem evropskem gospodarstvu, Nemčiji, predelovalna industrija predstavlja 25 % BDP, znotraj nje pa avtomobilska industrija tretjino. Po drugi strani pa je v ZDA delež industrije v BDP manj kot 10 %. Američani lahko s prodajo storitev ustvarjajo velike prihodke, Evropa pa tega ne more," poudarja Nikolić.
Vir: Ekapija
Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub
e-naslov: danijela.fisakov@spk.rs
