Norveška vstopa v največji projekt zajemanja in shranjevanja CO2 na svetu

 

Projekt Longship - največji svetovni projekt zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS)

Norveška je začela prvo celovito vrednostno verigo za zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS) na svetu, kar pomeni zgodovinski korak v boju proti podnebnim spremembam.

17. junija je namreč zagnala največji svetovni projekt zajemanja in shranjevanja ogljika (CCS), tehnologijo, ki velja za ključno za omejevanje podnebnih sprememb, ter vanj vložila mlrd EUR subvencij za zajemanje emisij iz zelo onesnažujočih izdelkov, kot je cement.

Projekt Longship nosi angleško ime za lesene ladje Vikingov.

CO₂ bodo z ladjo prepeljali do terminala na zahodni obali Norveške, nato pa ga bodo vbrizgali pod morsko dno za shranjevanje.

Prva pošiljka ogljikovega dioksida je ta mesec z ladjo zapustila tovarno Heidelberg Materials v Breviku na jugu Norveške, konzorcij Northern Lights, ki vključuje naftna podjetja Equinor, Shell in TotalEnergies, pa ga bo avgusta vbrizgal v rezervoarje pod Severnim morjem.

Stroški projekta Longship so za prvih 10 let ocenjeni na 34 mlrd NOK ali približno 2,9 mlrd EUR, od katerih bo Norveška, ki je bogata z nafto in plinom, subvencionira 22 mlrd NOK ali 1,89 mlrd EUR.

Projekt naj bi pod morjem shranil 5 mio ton CO₂, kar je le majhen del več kot 2,5 mlrd ton emisij, ki jih letno proizvede cementna industrija.

Norveški minister za energijo Terje Aasland je na začetku projekta dejal, da zeleni prehod ni enostaven, je pa mogoč.

Zagovorniki zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida trdijo, da je to najbolj obetavna rešitev za sektorje, ki imajo težave z zmanjševanjem emisij, kot so cement, jeklarstvo in premogovništvo.

Kritiki pa nasprotno trdijo, da je to drag postopek, težko izvedljiv in odvisen od številnih subvencij. Po njihovem mnenju bodo vlade s finančnimi omejitvami težko sprejele to metodo. To pa ne velja za države, kot je Norveška, ki je največja proizvajalka nafte v zahodni Evropi in dom največjega svetovnega državnega premoženjskega sklada.

Projekt Longship bo iz svojega obrata v Breviku letno zajel približno 400.000 ton ogljikovega dioksida, od leta 2029 pa naj bi se dodalo še 350.000 ton iz komunalnega obrata za ravnanje z odpadki v Oslu.

Norveška vlada je 17. junija dala zeleno luč za 2. del projekta, ki bo povečal zmogljivost shranjevanja pod morjem z 1,5 mio ton na 5 mio ton.

Evropa se je do sedaj težko kosala s konkurenco na področju nekaterih zelenih tehnologij, vključno z baterijami, saj so vlade oklevale z dajanjem radodarne državne podpore podjetjem, kot je Northvolt, ki je letos na Švedskem bankrotiral.

Norveški minister za energijo Aasland ocenjuje, da bi lahko cena ogljičnih pravic v Evropi postala tako visoka, da bi bil projekt komercialno uspešen v približno 10 do 15 letih.

Norveška upa, da bodo podjetja, kot je Equinor, pomagala razviti vrsto plinovodov po Evropi, da bi zmanjšali stroške prevoza ogljikovega dioksida iz tovarn na celini, ki povzročajo emisije, do Severnega morja.

Medtem je Albert Rösti, švicarski minister za energijo dejal, da je zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida predrago za njegovo državo in da bi bil to zadnji korak k doseganju podnebnih ciljev po lažjih ukrepih, kot je zmanjšanje emisij iz prometa. Kljub temu je pohvalil norveško pobudo.
 

 

Nadaljnji projekti in rešitve

Norveška ima z do 80 mlrd ton največje zmogljivosti za shranjevanje CO₂ v Evropi. V okviru Zelenega zavezništva med Norveško in EU je bil že dosežen dogovor o nadaljnjem razvoju CCS kot ključne tehnologije.

Po prevzemu nemškega energetskega podjetja Wintershall Dea je britansko podjetje Harbour Energy zdaj uspešno zaključilo tudi raziskovalno vrtanje v južnem delu norveškega Severnega morja. Podjetje je že napovedalo, da bo zdaj pripravljalo dolgoročne pogodbe o skladiščenju z onesnaževalci CO₂ po vsej Evropi.

Nadaljnji projekti shranjevanja CO₂ ob nizozemski, belgijski in britanski obali so že v pripravi. V tako imenovanem projektu ACORN želijo podjetja Storegga, Shell, Harbour Energy in North Sea Midstream Partners, od leta 2030 vsako leto globoko pod Severnim morjem ob Škotski črpati 10 mio ton CO₂. Toplogredni plin prihaja iz industrijskih regij Škotske, znanih kot škotski grozd. Po mnenju projektnih partnerjev ima Združeno kraljestvo kot celota stroškovno učinkovit potencial za shranjevanje 78 mlrd ton CO₂.

Neodvisna svetovalna in zavarovalniška družba DNV (Det Norske Verita) ocenjuje, da bo v naslednjih 5 letih v tehnologijo CCS po vsem svetu vloženih približno 80 mlrd USD (73,9 mlrd EUR).

Zmogljivosti za zajemanje in shranjevanje CO₂ bi se do leta 2030 približno 4-krat povečale. Vendar to ne more nadomestiti preprečevanja CO₂: leta 2050 bi lahko filtrirali približno 1.300 mio ton CO₂, vendar bi to ustrezalo le 6 % svetovnih emisij, izračunava DNV .

Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je že pred leti razglasil zajemanje CO₂ za nujno za varstvo podnebja. 
Medvladni panel Združenih narodov za podnebne spremembe je večkrat poudaril, da izogibanje emisijam CO₂ ni dovolj za dolgoročno omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje: to bi zahtevalo tudi aktivno pridobivanje CO₂ iz ozračja in poznejše shranjevanje ali kemično pretvorbo snovi.

Najbolj ekonomičen instrument za odstranjevanje CO₂, ki je že bil izpuščen iz ozračja, se imenuje biomasa CCS ali na kratko BECCS. To vključuje sežiganje dreves in lesa iz trajnostnega gozdarstva, zajemanje in shranjevanje CO₂. Ponovno rastoča drevesa vežejo nadaljnji CO₂, ki se nato odlaga pod zemljo. Švedski upravljavec elektrarne Stockholm Exergi je letos v 15 letih prejel ekvivalent 1,8 mlrd USD finančnih sredstev za doseganje tako imenovanih negativnih emisij v velikem obsegu z uporabo metode BECCS, ki je bila prvič uporabljena za bio-kogeneracijsko elektrarno v Stockholmu-Värtanu.
Zajeti CO₂ iz tega velikega švedskega projekta bo shranjen tudi na odlagališčih ob norveški obali, kjer se bo skozi leta počasi mineraliziral v apnenec globoko v morskem dnu.
 
 
Viri:

• Factiva
• CE NoticiasFinancieras
• Agence France Presse
• Die Welt
• Foto: CCS Norway

Preberite še:

Globalni trendi na področju zelene tehnologije

EU je na dobri poti, da doseže podnebni cilj za leto 2030

Poslovno okolje Norveške



Za informacije na www.izvoznookno.si skrbimo:
 

• ekipa Sektorja za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija, javna agencija,
• svetovalci v državah ter
• zunanji sodelavci in institucije, ki posredujejo informacije za posamezne vsebine na spletni portal.