OECD: gospodarstvi Srbije in Romunije bosta v regiji najbolj prizadeti, saj sta obe najbolj vpeti v globalne nabavne verige

Ukrepi, s katerimi se olajšujejo posledice pandemije Covida-19, so globalno gospodarstvo zelo prizadeli, kar bo  zagotovo vplivalo tudi na gospodarstvo jugovzhodne Evrope. Posledično na veliko nižjo ekonomsko rast, celo recesijo, poudarjajo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

V raziskavi, objavljeni na svoji spletni strani, so poudarili, da bodo najhujše težave prizadele gospodarstva JVE oziroma mala in srednja podjetja (MSP) na področjih proizvodnje in turizma.

Ukrepi, s ciljem olajšanja posledic Covida-19, bodo nedvomno prizadeli domačo ponudbo in povpraševanje, predvsem zaradi občutnega zmanjšanja gospodarske aktivnosti, trdijo v raziskavi.

Sprejeti makroekonomski podporni ukrepi sicer lahko delno pomagajo pri okrevanju povpraševanja, ne morejo pa v celoti nadomestiti posledic prepovedi, sprejetih v obdobju pandemije.

Virusna kriza je že tako zmanjšala globalno povpraševanje po mednarodnih potovanjih, kar bo vsekakor pripeljalo do turističnega kolapsa v letni sezoni. Albanija in Črna gora bosta še posebej prizadeti, saj jima prihodki od turizma prinašajo kar 20 odstotkov BDP-ja. Zaradi močne povezanosti kmetijstva in turizma se bodo negativni učinki najbolj čutili na podeželju, kjer se predvsem revnejši prebivalci ukvarjajo s poljedelstvom.

Prav tako bo zaradi manjšega povpraševanja oziroma težav v vrednostnih verigah na teh področjih upadel izvoz. Čeprav bodo prizadeta vsa gospodarstva na teh območjih, bosta Romunija in Srbija prav zaradi največje vpetosti v globalne nabavne verige, ki njunim gospodarstvom v smislu dodane vrednosti in zaposlovanja veliko pripomore, deležni največjih udarcev, trdijo v raziskavi.

Pričakuje se tudi upočasnitev tako javnih kot zasebnih vlaganj, kar bo še dodatno prizadelo ekonomsko rast, skupaj z zmanjšanimi prilivi iz tujine, posledično zaradi zmanjševanja potovanj, ter dviga nezaposlenosti med zdomci, pojasnjujejo na OECD, in poudarjajo, da prilivi iz tujine sestavljajo kar 15 odstotkov albanskega BDP-ja.

Upočasnitev gospodarske rasti prihaja v zelo neugodnem času za Albanijo in Hrvaško, ki sta bili zaradi potresov, ki so vzeli svoj delež tako na fizični infrastrukturi kot tudi na gospodarski dejavnosti, še dodatno prizadeti.

Predmet amortizacije so od začetka krize tudi vse denarne enote zahodnega Balkana, najbolj albanski lek, ugotavljajo na OECD-ju. Amortizacija denarnih enot direktno vpliva na plačilno realizacijo podjetij v tujih valutah, kar je še posebej problematično za zahodni Balkan. Več kot 58 odstotkov kreditov (ne velja za Kosovo in Črno goro) je v devizah.

Enako velja za borzni trg v regiji, a je na srečo posledičnost težav na njem vseeno manjša kot v Evropski uniji, trdijo na OECD-ju. Zdi se, da je največje tveganje v obveznicah Hrvaške in Romunije, saj so donosi njihovih zadolžitvenih vrednostnih papirjev od začetka leta 2020 naprej zrasli za kar 65 odstotkov.

OECD poudarja, da je pri gospodarstvih zahodnega Balkana trgovina z Evropsko unijo veliko pomembnejša kot znotraj regije, tako po obsegu kot dodani vrednosti. Zato je, ob upoštevanju krize, poglavitna naloga gospodarstva tega področja, da ostane povezano z vsemi partnerji ter obenem omogoči nadaljevanje stikov s članicami EU, kar lahko zagotavlja konstantnost trgovinskih vezi.

V raziskavi se priporoča, da vlade zahodnega Balkana nadaljujejo z razvojem nadzorovanih regionalnih mehanizmov ter tako obvladujejo vpliv trgovinske krize. Lastna regulatorna prizadevanja morajo preusmeriti na ohranjanje pretokov blaga in storitev tako v regiji kot EU, enako velja za premagovanje carinskih ovir.

OECD poudarja, da je bilo do 15. aprila 2020 v jugovzhodni Evropi več kot 16000 pozitivnih na testiranjih zaradi Covida-19.

Vir: Ekapija

Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs