Po podatkih PKS je v Srbiji vsako tretje podjetje izgubilo 80 odstotkov prihodkov

V obdobju epidemije največje težave srbskih gospodarstvenikov predstavljajo prelaganje in odpovedi naročil, nezmožnost plačevanja tekočih stroškov poslovanja, skrajšan delovni čas, neplačane terjatve, nelikvidnost in logistične težave. 

Direktor sektorja za strateške analize, storitve in internacionalizacijo pri Gospodarski zbornici Srbije gospod Mihajlo Vesović je poudaril, da je glede na rezultate ankete Privredne komore Srbije (PKS) do konca marca vsako tretje podjetje prikazalo več kot 80 odstotno izgubo, oziroma vsako drugo 50 odstotno!

Dejal je, da se celoten svet ukvarja z največjo gospodarsko krizo doslej, da je paraliziran praktično ves ekonomski sistem, da se posledično tudi srbsko gospodarstvo srečuje s številnimi težavami, vse od zamud in odpovedi naročenega blaga, likvidnostnih težav, prepovedi dela.  

Prvi so bili na udaru turizem, gostinska dejavnost ter podjetja za prevoz potnikov, katera tudi zdaj ne delajo. Postopoma se je kriza razširila tudi na predelovalno industrijo, saj je veliko število podjetij zmanjšalo ali pa povsem prekinilo proizvodnjo.

Najbolj ogrožena so bila so bila podjetja z manjšo ekonomsko močjo ter da je trenutno težko oceniti škodo, čeprav je za tiste, ki ne smejo delati, stoodstotna, bi pa zato morali biti državni ukrepi dovolj učinkoviti, da bi ta podjetja v obdobju krize zadržala tako likvidnost, kot svoje zaposlene.

Še velika podjetja na globalni stopnji ne prikazujejo projekcije izgub, saj se položaj neprestano spreminja, obenem pa se z zdravstvenega gledišča ne da predvidevati, do kdaj bo kriza sploh trajala.

PKS je bil vse od začetka pripravljen gospodarstvu ponuditi vso pomoč in podporo. Na samem začetku krize je bil PKS osredotočen na vzpostavljanje sistema obveščanja predvsem zato, da bi člani imeli ažurne in verodostojne informacije o tem, kaj se dogaja, oziroma kako naj odreagirajo.

»Vzporedno, smo preko naših poslovnih združenj, ter mreže naših področnih gospodarskih zbornic, skrbeli za nemoteno  oskrbovanje, prvenstveno lekarn, maloprodaje in logističnih centrov. Zato je bila prvenstvena naloga, vzdrževanje transportnih sistemov ter funkcionalnost mejnih prelazov v smislu normalnega pretoka blaga ter odpreme in dostave blaga, je povedal Vesović.

Na vprašanje, iz katerega področja prihaja največ prošenj za pomoč, je odgovoril, da so to večinoma mali podjetniki, ki jih zanima, kakšni so v obdobju krize ukrepi vlade, kakšni bodo pogoji za pridobivanje pomoči preko programa Ekonomskih ukrepov, kako v obdobju policijske ure organizirati delo, uporaba zaščitne opreme ter postopki carinjenja na mejah. 

»Vsako tretje podjetje, oziroma, 33,9 odstotkov udeležencev, je po podatkih ankete ocenilo, da so že do začetka aprila imeli več kot 80 odstotno izgubo, vsako drugo pa 50 odstotno. 30 odstotkov pričakuje težave pri plačevanju obveznosti že v prvih tridesetih dneh po koncu krize, 50 odstotkov slednje pričakuje v obdobju od 30 do 90 dni«, je poudaril Vesović.

Navedel je, da sta anketi PKS in USAID "Skupaj skozi krizo", prikazali, da bodo nekatera podjetja za okrevanje potrebovala veliko časa.
»41,5 odstotka podjetnikov je izjavilo, da bi, če bi se kriza nehala konec aprila, za vrnitev na prejšnjo stopnjo poslovanja potrebovali od enega do treh mesecev. Podobno število gospodarskih subjektov je ocenilo, da bi za kaj takega potrebovali od treh mesecev do enega leta. Zgolj 14 odstotkov  poslovnežev je dejalo, da bi se na prejšnji nivo lahko vrnili v manj kot enem mesecu, medtem ko jih je 5 odstotkov poudarilo, da bi  za to potrebovali več kot leto dni«, je povedal Vesović.

Vir: Ekapija

Pripravila:
mag. Danijela Fišakov
Slovenski poslovni klub v Beogradu
E: danijela.fisakov@spk.rs